V soboto, 13. avgusta, smo se v zgodnjih jutranjih urah odpeljali izpred glavne železniške postaje v Ljubljani proti dolini Lepene. Sedem mlajših piratov (otroci slovenskih vojakov, katerim je bil izlet tudi namenjen) in dve izkušeni piratki Barbara in Katarina smo vse do izhodišča dremali v avtobusu, dokler nas ni predramil mrzel lepenski zrak.
Po mulatjeri smo se prebijali vedno više in više, izven objema smrekovega gozda, vmes smo se ustavili tudi za kakšen požirek ruma (vode, da ne bo pomote) in nato urno nadaljevali proti Planinskem domu pri Krnskih jezerih in samem jezeru, kjer smo si ob pogledu na primorskega očaka privoščili tudi malico. Po počitku se je naša hribovska pustolovščina nadaljevala do planine za Lepočem. Tam smo si ogledali staro kasarno in še nekaj ruševin, ki so ostale iz prve svetovne vojne. Pot smo nadaljevali do Bogatinskega sedla, kjer so nas zlovešči oblaki pregnali do koče. Sledilo je zanimivo popoldne, polno smeha in zabave, zvečer pa smo vsi po vrsti popadali v posteljo in zaspali.
Naša dogodivščina se je nadaljevala že naslednje jutro. Zunaj nas je pričakalo nebo brez oblačka in prelepi razgledi na okoliške hribe. Z zaspančki v očeh smo v tišini hodili proti Komni in malo pod kočo zavili na pot proti Sedmerim jezerom. Malo gori, malo doli smo strumno korakali proti našemu cilju. Vmes nas je spremljala naravnost prelestna pokrajina, cvetoči travniki, v nebo dvigajoči se macesni in v ozadju beli vrhovi Tičarice, Zelnarice in Visokega Špičja. Ko je bil premagan še zadnji hrib, je sledil še kratek spust in že smo bili pri Koči pri Triglavskih jezerih.
Po malici smo nadaljevali okrog Dvojnega jezera proti Črnemu jezeru. Vseskozi nas je spremljalo veselo petje (hit dneva je bila Kekčeva pesem) in z njim smo nasmejali tudi vse pohodnike, ki so nam prišli nasproti. Po dobri uri in pol drsanja po mastnih skalah smo le prispeli, si privoščili kratek počitek ter se nato napotili navzdol po Komarči. Vmes smo skočili še na ogled izvira slapu Savice. Končno smo prispeli v dolino, od koder je sledil še kratek sprehod do Bohinjskega jezera, kjer je sledilo zasluženo namakanje nog. Dan smo vsi zaključili z nasmehom na obrazu, polni novih norčij in pustolovščin.
Katarina Kadivec
Še vtisi udeleženke Line Meglič:
Na izletu sem se imela lepo, bilo je zanimivo, malo naporno, a ob družbi prijateljev je čas prehitro in lepo minil. Prvi dan smo se še spoznavali in počasi navezovali stike, drugi dan pa smo ves čas med hojo peli in se smejali. Prav gotovo bom imela ta izlet v lepem spominu!
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih