NOVICE  

Po pozdravnem govoru predsednika Ivana Arka in podžupanje Andreje Oder smo krenili proti Črnemu vrhu. Zjutraj nas je pozdravila megla, ki nas je spremljala celo pot, le na Črnem vrhu je sonček sramežljivo pokukal izza oblakov. V začetku je pot speljana pa asfaltirani cesti, po slabih dveh kilometrih pa se usmeri v gozd. Po razmeroma strmi in na več mestih spolzki poti pridemo do kmetije Medved, kjer so nam pripravili tople napitke. Tu nas je pričakala prava zima z snegom. Do vrha smo potem gazili po snegu, vendar pot ni bila prehuda, saj je bilo snega v začetku par centimetrov, do vrha pa se je snežna odeja odebelila na dobrih 20 centimetrov. Najhujši je bil zadnji vzpon, ki je zelo strm, a je napor bil pozabljen, ko je vsak prišel na vrh z občutkom zmogel sem. Na Črnem vrhu smo požigosali kartončke, tisti, ki so imeli okroglo število pohodov so dobili značke, prizadevni planinci pa so pripravili še topel čaj, ki nas je pogrel. Letos je bilo na vrhu prav prijetno, saj ni pihalo pa tudi pretirano mrzlo ni bilo. Veliko število pohodnikov je s Črnega vrha krenilo v dolino, najbolj vztrajni pa smo si podaljšali pot še do Ribniške koče, kjer smo se okrepčali in od tu krenili nazaj v dolino.
 

Posebej pa moram poudariti, da so bili pohodniki prijetno presenečeni, ko so videli škorjanko in vsi so nam čestitali za opravljeno delo.
 

Kljub meglenemu vremenu mislim, da smo preživeli lep dan, poln zanimivih trenutkov in ko smo prišli domov smo lahko ugotovili, da smo nekaj naredili za sebe.
 

Vseh pohodnikov, ki so se registrirali pri Jožetu in Emi, je bilo okoli tristo. Prišli so z vseh strani in tudi pohod so začeli ob različnih urah, tako da sta lahko Ema in Jože z lahkoto opravila administrativna dela.

Peter Zupanc