NOVICE
torek, 4. julij 2017, ob 10.30 uri, ogledov: 2202 Dopis predsedniku vlade o problematiki lastninjenja kmetijskih zemljišč v lasti društev| Splošno | | | Gospodarska komisija | | | | Objavil(a): Manca Ogrin | | Lovska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije in Planinska zveza Slovenije so na predsednika vlade dr. Mira Cerarja naslovile dopis o problematiki lastninjenja kmetijskih zemljišč v skladu s 14. členom Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. |
Kabinet predsednika vlade
Zadeva: Problematika »lastninjenja kmetijskih zemljišč« v skladu s 14. členom Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov
Spoštovani predsednik vlade, dr. Miro Cerar,
na Vas se obračamo v zvezi s problematiko lastninjenja kmetijskih zemljišč v skladu s 14. členom Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.
Dne 11. 3. 1993 je namreč začel veljati Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki v 14. členu določa, da postanejo last Republike Slovenije oziroma občin kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last Republike Slovenije oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij oziroma po Zakonu o zadrugah ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način.
Lovske družine, zveze lovskih družin (v nadaljevanju: lovske organizacije) so kot pravne osebe civilnega prava za opravljanje svoje dejavnosti po predpisih o lovstvu (Zakonu o lovstvu (1960), Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (1976)) sklenile z zemljiškoknjižnimi lastniki kupne pogodbe za nakup kmetijskih zemljišč, ki niso vsebovale izrecnega zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim bi ZK lastnik dovolil vknjižbo lastninske pravice v korist lovske družine. Sredstva za nakup teh zemljišč so v nekaterih primerih zagotovili celo člani lovskih družin. V zemljiški knjigi je bila tako na podlagi teh pogodb, seveda po plačilu davka na promet nepremičnin, ki so ga plačala lovska društva, vknjižena na zemljiščih družbena lastnina s pravico uporabe v korist lovskih društev. Enaka praksa se je uveljavljala tudi za nakupe kmetijskih zemljišč za potrebe nekaterih ribiških družin in planinskih društev.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je začel po letu 2005 pošiljati nekaterim lovskim in ribiškim družinam kot tudi LZS v podpis pogodbe o prenosu kmetijskih zemljišč, na katerih je bila vknjižena družbena lastnina s pravico uporabe v korist lovskih družin in LZS. LZS kot tudi večina lovskih družin so sklenitev takšne pogodbe zavrnile, zato so bile s strani državnega pravobranilstva vložene tožbe zaradi ugotovitve lastninske pravice. Podobna situacija pa se je sedaj začela tudi na področju lastnine Planinske zveze Slovenije in planinskih društev, kjer tudi že poteka sodni spor.
Do zadnjih sodb Vrhovnega sodišča RS v decembru 2014 je bila sodna praksa neenotna. Nekatera pritožbena sodišča so zavzela stališče, da 14. člen Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ne velja za kmetijska zemljišča, ki so jih lovska društva kupila od zemljiškoknjižnih lastnikov, druga pa so štela, da navedene določbe veljajo tudi za lovska društva in so ugodila tožbenemu zahtevku države, sedaj pa je Vrhovno sodišče RS na stališču, da je 14. člen Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov zakonita pravna podlaga za lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov, na katerih je bila v korist LD vpisana pravica uporabe. Sedaj je sodna praksa Vrhovnega sodišča RS na stališču, da je ne glede nato, da so lovska društva (ali njim podobna civilna združenja) zemljišča pridobila odplačno od pravnih prednikov, ki so bili zemljiškoknjižni lastniki, so zemljišča postala družbena lastnina. njena pravna narava pa ni dopuščala lastninjenja v korist lovskih društev, pač pa so postala last države, tudi če je bilo kot lastnik v zemljiški knjigi vpisano društvo. Ustavno sodišče RS vloženih ustavnih pritožb, s katerimi so lovske družine izpodbijale odločitev Vrhovnega sodišča RS, ni sprejelo v obravnavo.
Takšno stališče pa se sedaj prenaša na vsa društva, tudi na planinska in ribiška, kar pomeni hud udarec za delovanje teh organizacij, ki so prepoznane kot organizacije ki delujejo v javnem interesu. Odnos države, ki smo mu priča, je med članstvom sprejet izrazito negativno, odpira vprašanje pripravljenosti nadaljnjega prostovoljskega delovanja članov in vprašanje dejanskega pomena naših organizacij v družbi in državi, kjer pogoji za naše nadaljnje delovanje niso ustrezno zaščiteni.
Na tem mestu bi želeli izpostaviti, da smo lovci, ribiči in planinci - društva, ki delujejo izključno v interesu članstva in sredstva, ki so pridobljena v okviru društva v skladu z Zakonom o društvih lahko porabimo zgolj za namene delovanja društva.
Mnenja smo, da so nam nevladnim organizacijam in predvsem našim članicam kršene pravice do (zasebne) lastnine zapisane v Ustavi RS in pravice do mirnega uživanja premoženja iz prvega odstavka 1. člena Protokola št. k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki določa, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do mirnega uživanja premoženja. Nikomur ne sme biti premoženje odvzeto, razen če je to v skladu s pogoji, ki jih določa zakon ter ob spoštovanju splošnih načel mednarodnega prava.
V skladu z navedenim apeliramo na Vas, spoštovani gospod predsednik vlade, dr. Miro Cerar, da nam in predvsem članom naših članic pomagate pri uresničevanju svojih pravic, ki smo jih pridobili na pošten način in so nam sedaj kršene.
Zato Vas tudi prosimo za termin za sestanek na katerem Vam bomo predstavili celotno problematiko.
Ta apel podpisujejo predstavniki sledečih organizacij:
mag. Lado Bradač, predsednik
dr. Miroslav Žaberl, predsednik
Planinska zveza Slovenije
Bojan Rotovnik, predsednik
Podpisano v Ljubljani, dne 28. 6. 2017
|
 Komentarji
| |
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih