NOVICE
četrtek, 28. september 2017, ob 13. uri, ogledov: 8657 Prvo leto Slovenske turnokolesarske poti, 10 let usposabljanj in osveščanja| Turno kolesarstvo | Slovenija planinari | | | Komisija za turno kolesarstvo | | | | Objavil(a): Manca Ogrin | | Turni kolesarji od blizu in daleč Slovenijo že od lanskega poletja spoznavajo na Slovenski turnokolesarski poti (STKP), ki obide vse pomembnejše gorske skupine ter je s 1800 kilometri dolžine in 50 tisoč metri višinske razlike v vzponu najdaljša tovrstna pot v Evropi. V dobrem letu je bilo prodanih več kot 1400 Dnevnikov STKP, v celoti pa jo je prevozilo že sedem kolesarjev, ki bodo prejeli značke 30. septembra na jesenski turi Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije (KTK PZS), ki že deset let usposablja turnokolesarske vodnike in osvešča o sobivanju pri športu v naravi. |
Slovenska turnokolesarska pot,
ki je bila uradno odprta na Dnevu slovenskih planinskih doživetij 18.
junija lani na Golteh, tehnično ni posebej zahtevna, saj nagovarja širok
krog kolesarjev, je pa mestoma naporna, ponekod je treba kolo tudi potiskati,
vendar nikjer nositi. Vodi po neprometnih stranskih cestah,
poljskih poteh, gozdnih vlakah in stezah, v priporočeni smeri je za
dobro pripravljene kolesarje vozna skoraj v celoti. V
dolžino meri okoli 1800 kilometrov in premaga 50 tisoč metrov višinske
razlike v vzponu, razdeljena je na 41 enodnevnih etap, obišče 52
planinskih koč in številne pomembne točke planinske, narodopisne in tehnične slovenske zgodovine. Ima 111 kontrolnih točk, na katerih kolesarji z odtisom žigov v Dnevnik Slovenske turnokolesarske poti dokažejo svoj obisk. Krožna kolesarska pot je izrazit primer prispevka k trajnostni mobilnosti, eden
večjih projektov na področju kolesarjenja na Slovenskem in najdaljša
tovrstna pot v Evropi, hkrati pa plete obširno mrežo povezav med planinskimi društvi,
lokalnimi skupnostmi ter ostalimi organizacijami na področju planinstva,
turizma in gostinstva.
Jože Rovan, načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS in idejni oče Slovenske turnokolesarske poti (foto Manca Čujež)
"V dobrem letu od odprtja
Slovenske turnokolesarske poti, na kateri se kolesarji primarno
orientirajo s pomočjo GPS-sledi, ki jih najdejo v spletnem vodniku, smo markirali približno petino poti in z usmerjevalnimi tablami opremili 15 odstotkov poti, označevanje trase z markacijami in tablami je še v polnem zagonu. Najbolj nas veseli, da so kolesarji, ki prihajajo iz vse Slovenije in tudi tujine, pot zelo dobro sprejeli, če sodimo po odzivih v živo, na forumih in po e-pismih. Na forumu spletnega vodnika je tudi nekaj kritičnih pripomb, predvsem o ukradenih žigih in zaprtih kočah med delavnikom. Trasa je
usklajena z Zavodom za gozdove Slovenije in Zavodom RS za varstvo narave, soglasja
lastnikov zemljišč težko pridobivamo, občine so slabo odzivne, dokaj uspešni pa smo pri pridobivanju sponzorstev
za financiranje označevanja poti, za kar gre zahvala Fundaciji za
šport, zavarovalnici Adriatic Slovenica, Občini Kranjska Gora in Zavodu
za turizem Maribor - Pohorje," je črto pod prvim letom potegnil Jože Rovan, idejni oče STKP in načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS.
 V
dobrem letu je bilo prodanih več kot 1400 Dnevnikov Slovenske
turnokolesarske poti, v celoti pa jo je prevozilo že sedem kolesarjev.
(foto Manca Čujež)
Četudi STKP časovno ni omejena ter njeni snovatelji v
prvi plan postavljajo doživetja na poti in ne želijo spodbujati
tekmovalnosti, je pot v prvem letu v celoti prevozilo že sedem
kolesarjev, zanimanje zanjo pa je izjemno, saj je bilo v letu dni
prodanih že več kot 1400 dnevnikov. Dobra
dva meseca po uradnem odprtju je STKP že pozdravila prvo trojico, ki jo
je prekolesarila. Marko Vidmar je po ločenih etapah prvi obiskal vse
kontrolne točke, Pia Peršič in Andrej Martinčič, ki sta svoja doživetja, vtise in fotografije ažurno delila na facebook strani S kolesom NaTuro – po Slovenski turnokolesarski poti, pa sta jo prva prekolesarila v enem zamahu: "Glede na to, da sva oba prehodila Slovensko planinsko pot,
sva že doživela Slovenijo na podoben način, prav tako prek različnih
obhodnic, veznih poti in pohodov, pa vendarle je Slovenska
turnokolesarska pot nov vidik spoznavanja, Slovenija z druge
perspektive. Spet sva bila zelo nadušena in si znova potrdila, da je
Slovenija ogromna in zelo lepa, spoznala sva tudi veliko novih krajev in
novih poti. Na splošno sva zelo navdušena nad videnim in doživetim."
 Andrej Martinčič in Pia Peršič sta STKP prva prekolesarila v kosu. (foto Manca Čujež)
Poleg Vidmarja, Peršičeve in Martinčiča so STKP prekolesarili še Vida Trček, Zlato Kampuš, Samo Zanoškar in Josip Gudič, ki je celotno pot popisal na svojem blogu Yoseep. Prekaljena gorska kolesarja Vida in Zlato, ki sta pred kratkim prevozila podobni turi v tujini, sta v poročilu podala primerjavo s STKP: "V svetu je verjetno ena
najbolj znanih gorskih poti 4400-kilometrska Great Divide Mountain Bike Route, ki se vije od Kanadskega mesta Banff do mehiške meje. Vedno bolj poznana je tudi (delno) gorska pot Tour Aotearoa,
ki je speljana prek obeh otokov Nove Zelandije. Slovenska turnokolesarska pot je v primerjavi z
obema svetovno znanima potema sicer krajša, zaenkrat še nepoznana,
vendar vsaj enako zahtevna in dobro podprta s potrebnimi
infrastrukturnimi informacijami. Prepričala sva se, da se naravne
lepote v tujini težko primerjajo z našimi. Res so nekateri deli poti v
tujini drugačni (nekaj 10 kilometrov dolge mivkaste plaže, tropski gozd,
kiviji, losi, grizliji …), vendar ne presegajo nepozabne lepote
kolesarjenja po bovških hribih, Koroškem ali zgodovinskem Piranu!"
 Vida Trček in Zlato Kampuš STKP postavljata ob bok podobnim potem v tujini. (foto Silvester Jošt)
"Poleg vzpostavitve STKP kot osnovne turnokolesarske poti sta bili najpomembnejši nalogi Komisije za turno kolesarstvo PZS v preteklem obdobju usposabljanje turnokolesarskih vodnikov in osveščanje o primernem sobivanju vseh udeležencev športov v naravi. Pohodniki
in kolesarji se počasi navajamo drug na drugega, mnogi tako ali tako
nastopamo v obeh vlogah, ob primerni strpnosti z obeh strani zato ni
težav," je poudaril načelnik Rovan, kot usmeritve v prihodnje pa nanizal nadaljnje osveščanje in usposabljanje, promocijo turnega kolesarstva, označitev
celotne STKP z markacijami in usmerjevalnimi tablami, urejanje novih
turnokolesarskih poti in pripravo katastra, širjenje turnokolesarske
dejavnosti po planinskih društvih, prizadevanje za kolesarjem prijaznejšo zakonodajo in sodelovanje z drugimi kolesarskimi organizacijami.
Zemljevid Slovenske turnokolesarske poti (avtor Matic Klanjšček)
Turno kolesarstvo – varno in strpno
3. Kolesarite samo po ustreznih poteh.
5. Poskrbite, da imate s seboj vse, kar potrebujete.
8. Uravnavajte svojo hitrost.
9. Za seboj ne puščajte ničesar.
|
Prihajajočo soboto, 30. septembra 2017, prav za
konec Evropskega tedna športa in pod okriljem akcije Slovenija
planinari, Turnokolesarski odsek PD Tržič in KTK PZS vabita na jesensko turo KTK PZS iz
Grahovš do planine Konjščica in Doma pod Storžičem,
prvega turnokolesarskega učnega središča v Sloveniji, kjer bo zaključek
ture, namenjen druženju vseh turnih kolesarjev in slovesnosti ob
10. obletnici Komisije za turno kolesarstvo PZS. Ob tej priložnosti bodo tudi podelili značke prvim kolesarjem, ki so prevozili STKP. Partner dogodka in STKP je zavarovalna družba Adriatic Slovenica. Dobrodošli!
Manca Čujež
-----------------------
Medijske objave:
 Zavarovalnica Adriatic Slovenica je podprla vzpostavitev varnejše Slovenske turnokolesarske poti.
|
 Komentarji
| |
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih