Karakorumski sedemtisočak je v zadnjih štirih desetletjih ostal neizpolnjen cilj več kot 25 alpinističnih odprav z vsega sveta, slovenskima alpinistoma Alešu Česnu in Luki Stražarju ter Britancu Tomu Livingstonu pa je uspelo v začetku avgusta preplezati prvenstveno 2400-metrsko smer v severnem ostenju Latoka 1 in se 9. avgusta 2018 povzpeti na 7145 metrov visok vrh ter se tako v zgodovino vpisati z drugim vzponom na ta pakistanski sedemtisočak in prvim uspešnim vzponom s severne strani.
"Med 14. in 22. julijem smo
opravili dva aklimatizacijska vzpona (do višine 6300 m) na okoliških
vrhovih severno nad ledenikom Choktoi. Potem nas je zajelo daljše
obdobje nestabilnega vremena. Petega avgusta sredi noči smo vstopili v
severni raz Latoka 1. Do višine 6500 metrov smo plezali v območju
severega raza, nato pa zavili desno proti sedlu med Latokom 1 in Latokom
2 (6700 m). Peti dan plezanja smo dosegli vrh Latoka 1 (7145 m). To je
bil drugi vzpon na vrh, prvi s severne strani z ledenika Choktoi, kljub
pestri 40-letni zgodovini neuspešnih poskusov s severne strani. V
nadaljnjih dveh dneh napornega in nočnega sestopanja smo varno dosegli
vznožje gore," je podrobnosti vzpona po vrnitvi v dolino iz Pakistana sporočil Aleš Česen (Alpski gorniški klub), vodja alpinistične odprave Choktoi 2018, ki jo je sofinancirala tudi Planinska zveza Slovenije. Luka Stražar (Akademski AO) je dodal nekaj tehničnih podrobnosti: "Največ
plezanja je bilo v strmem ledu in snegu, ki so ga prekinjale bolj ali
manj strme, a krajše skalne pregrade. Tehnično skoraj noben odsek smeri
ni bil skrajno težak. Glavna težava so bili dolžina smeri, nepregledni
prehodi in kako vse skupaj povezati v varno celoto. Snežne razmere v
steni nikakor niso bile idealne, vendar bi se pretirano pritoževanje
čeznje vseeno zdelo povsem neupravičeno."Slovenca in Britanec Tom Livingstone so vrh Latoka 1 dosegli 9. avgusta 2018, 2400 metrov dolgo prvenstveno smer, ki so jo ocenili z ED+, kar je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice, pa so poimenovali Česen-Livingstone-Stražar.
Severno ostenje Latoka z vrisano prvenstveno smerjo (foto Luka Stražar)
Karakorumski sedemtisočak, zanimiv zaradi svoje tehnične zahtevnosti in estetske mikavnosti,
že desetletja buri domišljijo in uničuje načrte alpinistov z vsega
sveta, a slovensko-britanska naveza je našla smer, ki jim je omogočila
prvi vzpon na Latok 1 s severne strani: "Kot
ob vsakem vzponu v največjih gorah smo se tudi tokrat najintenzivneje
posvetili vidiku varnosti. V našem času bivanja pod goro smo preučili
številne smeri plazov in podirajočih se serakov. V skladu s tem smo si
začrtali smer našega vzpona v zgornjem delu nekoliko v desno proti
zahodnem sedlu. To se nam je zdela najhitrejša in najvarnejša linija v
danih razmerah. Iz istih razlogov smo pri sestopu natančno sledili smeri
vzpona, čeprav je bilo to marsikje tehnično bistveno zahtevneje kot za
sestop izbrati bolj direktno smer."
Naveza neposredno po vzponu - Luka Stražar, Tom Livingstone in Aleš Česen (foto Tom Livingstone)
Vrh Latoka 1 je
pred slovensko-britansko odpravo osvojila le japonska odprava pod vodstvom Naokija Takade leta 1979, ki je pristopila čez južno steno. Po
severnem grebenu je leta 1978 na Latok 1 prvič poskusila preplezati
ameriška odprava najizkušenejših alpinistov tistega časa (Jim Donini, Michael Kennedy, Jeff Lowe, George Lowe), a so morali po
20 dneh plezanja 150 metrov pod vrhom obrniti zaradi bolezni enega od
članov. V naslednjih štirih desetletjih je bil Latok 1 cilj več kot 25
odprav vrhunskih alpinistov, leta 2015 sta v severnem razu
poskusila tudi slovenska alpinista Luka Lindič in Luka Krajnc, a sta zaradi obilnega sneženja morala obrniti na višini okrog 6200 metrov.
Aleš Česen v iskanju prehodov v osrednjem delu (foto Tom Livingstone)
Navezi
Česen-Livingstone-Stražar je po 40 letih neuspešnih poskusov uspelo
premagati severni urok Latoka 1, kar je, kot razlagajo, "kombinacija kar
nekaj dejavnikov. Da je bilo za preplezano smer treba biti vrhunsko
pripravljen, sicer ni dvoma, vendar zgolj z mišicami v taki steni
hitro končaš zelo
klavrno. Vložiti je bilo treba veliko izkušenj in občutka
za iskanje najboljše smeri v labirintu snežnih žlebov, velikanskih
snežnih gob in skalnih pregrad. Kot tretje, vključiti je bilo treba
precej taktičnega razmišljanja, v katerem delu dneva je treba plezati
določen del stene. Tako smo veliko plezali ponoči, kar na primer
bistveno oteži orientacijsko komponento vzpona. Na koncu pa je seveda
treba imeti tudi nekaj sreče z razmerami in predvsem vremenom. Nekako
smo znali vse to združiti v celoto in upeli priplezati
prav do vrha."
Julija letos se je tragično končal poskus vzpona na Latok 1 ruske odprave, saj se je Sergey Glazunov smrtno ponesrečil, Alexandra Gukova pa so po več dneh v steni rešili v dramatični helikopterski akciji, ki so ji bili priča tudi slovenska alpinista in Britanec. "Reševalno
akcijo je iz našega baznega tabora koordinirala predvsem tam prisotna
druga ruska odprava s Victorjem Kovalom na čelu. Nudili smo jim podporo z
nekaj manjkajoče opreme za reševanje in bili posredniki glede
vremenskih informacij, kadar je bilo to potrebno. Ko so Gukova rešili,
smo nudili pomoč helikopterski ekipi na ledeniku, v samo dramo pa se
nismo po nepotrebnem vpletali. Glede na to, da je bil naš pristop k
smeri popolnoma drugačen od nesrečne ruske odprave, smo poskušali vpliv
dramatičnih dogodkov spraviti na minimum. Seveda pa te tragedija nikoli
ne pusti popolnoma ravnodušnega," je še iz Pakistana sporočil Česen.
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Aleš Česen
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih