V popolni tišini, ki je zaznamovala finale paraplezalk v kategoriji omejitve vida B2, da so jim lahko trenerji dajali navodila za napredovanje v smeri, je Tanja Glušič
(AK Ravne) v močni konkurenci dosegla tretjo najvišjo višino finalne smeri in si priplezala že drugo odličje na paraplezalnem svetovnem prvenstvu. "Dobro
mi je šlo in vesela sem, da sem dosegla tretje mesto. Žal mi je
zmanjkalo časa, saj mi je še ostalo nekaj moči, tako da bi malo še lahko
plezala. Smer je bila težka, gibi dolgi, da sem jih komaj dosegla,
dolge razdalje za noge, zato sem težko našla stope, najtežje pa je bilo v
previsu. Tudi kvalifikacijski smeri sta bili težki," je prve vtise strnila 22-letna Prevaljčanka, ki je leta 2014 na svetovnem prvenstvu v Gijónu - takrat še pod maminim vodstvom -
osvojila srebrno medaljo, prvo slovensko paraplezalno za Slovenijo, v
Parizu pa predlani ni nastopila. Svetovna prvakinja je postala Britanka Abigail Robinson, drugo mesto si je z za le pol giba višjo višino od Tanjine priplezala Američanka Whiteny Pesek.
 Paraplezalka Tanja Glušič si je v Innsbrucku priplezala bronasto medaljo (foto Manca Čujež)
Tanjino odličje je ekipni uspeh, za katerega je zaslužen tudi njen trener Jurij Ravnik, ki ji govori napotke za plezanje. "Jurij mi narekuje, katera noga mora višje, kje je boljši oprimek, za katero nogo so boljši stopi, kje naj grem bolj levo, kdaj naj uporabim magnezij, kdaj moram plezati bolj dinamično. Skoraj nič ne vidim, razen če sem čisto pri steni, vidim morda en oprimek, drugače pa ne," je razložila mlada plezalka, ki vidi, kot da bi gledala skozi slamico, letos pa je že osvojila zmago na paraplezalnem mastersu v Imstu in si priplezala srebro na tekmi svetovnega pokala v Brianconu.
Bronasta Tanja Glušič z mamo Matejo in trenerjem Jurijem Ravnikom (foto Manca Čujež)
"Navdušen sem nad Tanjinim plezanjem, zame je njena bronasta medalja isto kot zlata. Vsi, ki so gledali finale, so videli, koliko manjša je od ostalih tekmovalk, kako bolj statično mora plezati. Iztekel se ji je čas, šest minut, imela pa je še veliko moči in bi še lahko napredovala, saj je prihajal del, kakršnega sva veliko trenirala. Le zato je grenek priokus, ampak smo supersrečni za to medaljo," je bil ponosen Ravnik, tudi selektor slovenske paraplezalne reprezentance.
Iskrene čestitke!
Manca Čujež
------------------------
Medijske objave:
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih