Velikonočnica v Boletini in na Boču se že razcveta, Clusijev svišč bo na Lovrencu zacvetel aprila. Planinska organizacija želi pri ohranjanju narave, torej tudi planinskega cvetja, delovati predvsem preventivno - z vzgojo, usposabljanjem in osveščanjem. Na zadnjih rastiščih izjemno redke in zato izredno ogrožene velikonočnice na Boču in pri Ponikvi ter na posebnem rastišču encijana na Lovrencu že desetletja izvajajo varovanje z ograjo in prostovoljci, ki obiskovalce tudi podučijo o življenju in pomenu teh posebnih cvetlic in z opozarjanjem neprevidnih ali objestnih obiskovalcev skrbijo za varnost rastlin in rastišč. Pojavljajo pa se tudi primeri načrtnega izkopavanja in ropanja rastlin, kar je kaznivo dejanje.
Prizadevanja za varstvo narave segajo že v konec
19. stoletja, v čas ustanovitve Slovenskega planinskega društva (SPD),
predhodnika Planinske zveze Slovenije. Leta 1898 je cesar Franc Jožef
prav na pobudo SPD podpisal zakon za zaščito Blagajevega volčina in
planike, ki je simbol planincev in planinskih organizacij po vsem svetu,
leto pozneje pa je Janez Rekar iz Mojstrane "radi ruvanja planik" šest ur preživel v zaporu. 120 let pozneje sta dve skoraj simbolni slovenski cvetlici- velikonočnica na Boču in v Boletini (pri Ponikvi) ter Clusijev svišč (encijan) na rastišču Lovrenc (pri Lisci) ogroženi, velikonočnica morda celo pred izginotjem.
Kljub predpisom, informativnim tablam na lokacijah, varovalni ograji in
fizičnemu varovanju se zaradi neprimernega obnašanja obiskovalcev
uničevanje zavarovanih rastlin, ki sta uvrščeni na Rdeči seznam
ogroženih rastlinskih vrst, nadaljuje. Bomo občudovali le še plastične
cvetove?
V
Boletini pri Ponikvi je največje rastišče velikonočnice v
Sloveniji, za njeno ohranitev se tako kot na Boču trudijo prostovoljci (foto Robert
Gajšek)
Slovensko planinsko društvo je bilo pobudnik za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika
Triglavskega narodnega parka, leta 1954 je bila na pobudo dr. Angele Piskernik ustanovljena gorska straža, v obdobju 1998-2001
pa je Planinska zveza Slovenije (PZS) program varstva gorske narave
nadgradila s programom varuh gorske narave ter z njim pridobila status
društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Več kot 300 varuhov gorske narave, več kot 700
gorskih stražarjevin drugi naravovarstveno angažirani planinci so povezani v Komisiji za varstvo gorske narave PZS, poslanstvo katere je - kot poudarja njen načelnik Marijan Denša
- skrb za varstvo gorske narave s pomočjo vzgoje, usposabljanja in
osveščanja - tako znotraj planinske organizacije kot širše, zlasti med
drugimi obiskovalci gorskega sveta. "Problematika
varstva narave se je z leti spreminjala, skrb za gorsko cvetje pa je
stalnica v naših prizadevanjih. Gorsko cvetje je sestavni del gorske
narave, pomemben del njegove biotske pestrosti in raznolikosti, zato ga
moramo ohranjati. Raste v izjemno zahtevnih pogojih naših gora, zato je
redko in ogroženo. V planinski zvezi želimo delovati predvsem
preventivno, torej z vzgojo, usposabljanjem in osveščanjem, kar edino
rodi rezultate na dolgi rok. Žal to včasih ni dovolj, tedaj je potrebna
pomoč inšpekcije in policije," poudarja Jože Rovan, predsednik PZS.
Planinska
organizacija želi pri ohranjanju narave, tudi velikonočnice in
Clusijevega svišča, delovati predvsem preventivno - z vzgojo,
usposabljanjem in osveščanjem. Na novinarski konferenci so sodelovali
mag. Uršula Belaj (policija), Dušan Klenovšek (PD Lisca Sevnica), Jože
Rovan (PZS), Ivan Borovnik (PD Poljčane) in Zlatko Zevnik (TOD Ponikva).
(foto Manca Čujež)
Na ozemlju Slovenije je poznanih 3200
rastlinskih vrst, na Rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst pa jih
je navedenih kar 727, številne med njimi so zavarovane gorske rastline. Po Uredbi o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah je "prepovedano
zavestno uničenje, zlasti trganje, rezanje, ruvanje in odvsem iz
narave, odvsem iz narave ali zbiranje rastlinskih vrst in ogrožanje
obstoja teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti". Da so
slovenske gore raj za plenilce gorskega cvetja, je odmevalo ob primeru
Angleža Toma Mitchella, podjetnega lovca na rastline, ki ga je v članku Ropanje gorskih zakladov
v Planinskem vestniku opisal Dušan Klenovšek. Primer večjega plenjenja
encijana so oktobra 2017 opazili na Lovrencu, in sicer 60 izkopnih mest,
ki kažejo na organizirano ropanje te zavarovane rastline, kar je
kaznivo dejanje. V Boletini in na Boču začenja cveteti velikonočnica,
kjer imajo v času njenega cvetenja organizirana tudi dežurstva, da bi
ohranili to ogroženo rastlinsko vrsto, ki jo je najti le še na štirih
rastiščih v Sloveniji.
Velikonočnica z gosto
dlakavim, zvončastim cvetovom vijoličaste barve sodi v rod kosmatincev
in cveti zgodaj spomladi, v polnem razcvetu je običajno v času velike
noči, letos že nekoliko prej. "Rastišče v Boletini pri Ponikvi v
občini Šentjur je veliko 1,7 hektarja in največje od štirih danes znanih
rastišč velikonočnice v Sloveniji. Domačini so velikonočnico občudovali
že pred zaščito v sredini devetdesetih let, a takratni lastniki
zemljišča niso imeli veliko posluha za zaščito rastline, kar se je
začelo celovito urejati leta 2006, ko je občina odkupila celotno
zemljišče rastišča in prek razpisa oddala koncesijo urejanja,
vzdrževanja in informiranja TOD Ponikva. Število velikonočnic se giblje
med 800 in 1.700 primerki. Prostovoljci postavimo zaščitno vrvično
ograjo in jo po cvetenju tudi odstranimo, postavimo in kasneje
odstranimo informacijski kiosk za dežurstvo ter vodimo, informiramo in
pazimo na dogajanje na rastišču ob sobotah in nedeljah, ob najavi tudi
vodimo skupine obiskovalcev med tednom. Ogled je možen do vrvične
ograje, ki ločuje oz. ščiti travniški del z rožami. Na enem delu pa je
pot speljana tako, da omogoča bližnje srečanje obiskovalcev z
velikonočnico in s tem tudi fotografiranje," razloži Zlatko Zevnik, predsednik Turistično olepševalnega društva Ponikva,
člani katerega poleti rastišče tudi pokosijo in odstranijo slamnato
travo, jeseni pa še del grmovja, da ob robovih ne prihaja do zaraščanja
travne površine. Nad informacijskimi tablami tako na Ponikvi kot Boču
bdi Zavod RS za varstvo narave, OE Celje.
Velikonočnica
na Boču, ki jo danes najbolj ogrožajo obiskovalci s fotoaparati na
pametnih telefonih in psi, ki pomendrajo cvetove in jih tudi jedo (foto
Ivan Borovnik)
Na Boču se velikonočnica pojavlja na
treh rastiščih, zaščitenih od leta 1991, in sicer so to Bočka ravan
(planinski dom, 660 m), Galke (550 m) in Ljubično (330 m), nekdaj je
bilo videti okrog tisoč cvetov, v zadnjem desetletju pa je na vseh treh
rastiščih okrog 300 cvetov, opiše Ivan Borovnik, načelnik odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Poljčane, kjer si že desetletja prizadevajo za ohranitev te zavarovane rastline. "Pred
30 leti smo postavili lesene ograje in jih redno vzdržujemo. Varovanje
traja vsako leto do 20 dni, pri njem sodeluje skupina 40 prostovoljcev -
gorskih stražarjev, varuhov gorske narave ter planincev našega in
okoliških planinskih društev. Na rastišču imamo oglasne in opozorilne
table, v lokalnem tedniku objavljamo opozorila in naše aktivnosti za
ohranitev velikonočnice. Varuhi tudi obveščajo o ogroženosti in kakšno
škodo povzročajo nevestni pristopi na rastišče velikonočnice," pove
Borovnik in nadaljuje, da se je pred 20 leti pojavilo veliko izkopavanj
celih rastlin, skupaj s koreniko in zemljo, z rastišča so plenili tudi
semena, kar je danes redko, pojavljajo pa se druge težave: "Na
zmanjšano število cvetočih rastlin vpliva več dejavnikov, med njimi
klimatske spremembe, neustrezen PH tal, zaraščanje z resjem in mahom.
Rastlini škodijo mile zime z manj snega, znižalo se je tudi število
opraševalcev. Z umetnim zasajanjem so ugotovili, da je uspešno le v 10
odstotkih. Današnji problem na rastišču so ljudje - obiskovalci, ne pa
planinci. Zadnja leta obišče Boč in rastišče v času cvetenja do 3000
obiskovalcev. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati
vstopajo na rastišče in pohodijo, odlomijo majhne popke cvetov. Drugi
problem pa so živali - psi, ki brez nadzora prosto vstopajo in celo jedo
cvetove velikonočnice." Cvet velikonočnice, ki je brez vonja in grenkega okusa, vsebuje strup anemonin, ki hromi osrednje živčevje.
Izkopavanje,
opuščanje košnje, gnojenje, paša na travnikih, nabiranje korenik in
presajanje so razlogi, da se je Clusijev svišč na rastiščih zunaj
visokogorja ohranil le na nekaj lokacijah, tudi na Lovrencu in Velikem
Kozju (foto Dušan Klenovšek)
Clusijev svišč, poljudno imenovan tudi encijan,
je skupaj s planiko, avrikljem in slečem ena od simbolnih rastlin
visokogorja, na Lovrencu (711 m) (pri Lisci) in sosednjem Velikem Kozju
(993 m) pa uspeva na nižji nadmorski višini in s svojo kraljevsko
modrino vabi v Posavsko hribovje. "Izkopavanje, predvsem pa opuščanje
košnje, gnojenje in paša na travnikih so razlogi, da se je ohranil le
na par lokacijah. Za ohranitev na najbolj znani lokaciji okoli cerkve
sv. Lovrenca so zaslužni predvsem planinci," pravi Dušan Klenovšek, varuh gorske narave Planinskega društva Lisca Sevnica.
Rastišče Clusijevega svišča na Lovrencu je botanični naravni spomenik,
planinci so postavili informativne table in leseno ograjo, ker so
primerki encijana še vedno izginjali, so v času cvetenja uvedli še
fizično varovanje ter leta 2017 tudi razstavo o naravi tega območja. Vse
aktivnosti poleg prostovoljnih gorskih stražarjev in varuhov gorske
narave izvajajo še zaposleni v Javnem zavodu Kozjanski park. "A
zakonodaja, informativne table, plot, medijske objave, osveščanje
obiskovalcev in čuvaji žal ne preprečijo plenjenja v celoti. Encijan še
vedno izginja! Poleg uporabe korenik za pripravo alkoholne pijače je
zdaj obsežnejše presajanje za domače skalnjake in grobove. A za pripravo
pijače se praviloma uporablja korenike rumeno cvetočega encijana -
košutnika. Tudi presajanje se ne obnese - Clusijev svišč v letu dni
žalostno propade. Encijan, ki ga opazimo na grobovih in v skalnjakih je
'našemu encijanu' zelo podoben Kochov svišč. Vsako leto je po cvetenju
opaziti izkopne luknje. Posledice enega najhujših tovrstnih
ekoterorističnih dejanj so opazili domačini Goriškovi oktobra 2017, in
sicer 60 izkopnih mest. Izkop je bil narejen na način, da je bilo
posledice težko opaziti. Pohvaliti velja hitro odzivnost policije, ki pa
žal storilcev (še) ni našla," dodaja Klenovšek, tudi strokovni svetovalec Komisije za varstvo gorske narave PZS.
Organizirano, profesionalno izpeljano izkopavanje in ropanje encijana na Lovrencu oktobra 2017 (foto Dušan Klenovšek)
Policija v povezavi z zavarovanimi
vrstami rastlin obravnava kaznivo dejanje 'Nezakonito ravnanje z
zaščitenimi živalmi in rastlinami', če gre za poškodovanje ali uničenje
območja, ki je razglašeno za zavarovano območje ali habitat določene
zavarovane vrste rastlin, pa kaznivo dejanje 'Poškodovanje ali uničenje
stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote'. Za
storilce teh dejanj je zagrožena kazen do tri, pet ali celo osem let
zapora, razloži mag. Uršula Belaj, višja kriminalistična
inšpektorica specialistka z Uprave kriminalistične policije GPU. Primere
policija največkrat začne na podlagi prijav posameznikov in društev in
jih obravnava skladno z zakonodajo (ZKP in KZ-1). "Ob tem bi pozvali
vse posameznike in društva, da v primeru prijav policijskim enotam
posredujejo konkretne podatke, ki jih lahko v nadaljevanju tudi
podkrepijo. Policija pa bo podatke preverila in v nadaljevanju ukrepala
na podlagi zakonskih določil in stroke," poziva Belajeva.