Slovenska turnokolesarska pot
v svojih 41 etapah in 1850 kilometrih, ki vodijo po vseh pomembnejših
gorskih skupinah, obišče 112 kontrolnih točk, med njimi več kot 50
planinskih koč in številne pomembne planinske in turistične
znamenitosti. Na celotni trasi zbere več kot 50 tisoč višinskih metrov,
najvišja točka STKP je Poštarski dom na Vršiču (1688 m), najnižji pa sta
Piran in Sečoveljske soline (1 m). Vodi po neprometnih stranskih
cestah, poljskih poteh, gozdnih vlakah in stezah, a tehnično ni posebej
zahtevna, saj nagovarja širok krog kolesarjev, je pa mestoma naporna,
ponekod je treba kolo tudi potiskati, vendar nikjer nositi. O
priljubljenosti STKP priča tudi podatek, da je bilo prodanih že več kot
2250 Dnevnikov Slovenske turnokolesarske poti, 16 kolesarjev pa jo je že prevozilo v celoti.
Prvega junija Prekolesarimo Slovensko turnokolesarsko pot v enem dnevu (foto Manca Čujež)
Migimigi izziv Prekolesarimo Slovensko turnokolesarsko pot v enem dnevu
bo v soboto, 1. junija 2019 STKP približal širši javnosti, ki bo lahko
pod vodstvom izkušenih turnokolesarskih vodnikov STKP prvič zavrtela
pedale po njej, ter dodatno spodbudil ljubitelje narave k drugačnemu
raziskovanju Slovenije. "Tako obsežnega projekta, kot je Slovenska
turnokolesarska pot, ne bi mogli uresničiti brez učinkovitega dela
velike množice predanih ljudi v
daljšem obdobju. Ravno prek vključevanja turnih kolesarjev iz celotne
Slovenije STKP deluje povezovalno. Sam dogodek STKP v enem dnevu je
pokazatelj izjemne pripadnosti turnih kolesarjev našemu načinu
planinstva, hkrati pa priložnost za predstavitev STKP širšemu krogu
rekreativcev," poudarja načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS Atila Armentano in dodaja: "Glede
na trend rasti priljubljenosti turnega kolesarstva moramo kot krovna
organizacija, ki združuje turnokolesarske odseke v planinskih društvih
celotne Slovenije, poskrbeti, da se bo turno kolesarstvo razvijalo v
pravi smeri, in sicer kot zdrava rekreativna planinska dejavnost, ki se
izvaja pravilno in je zato tudi vzgojna in naravovarstvena. S tem
sledimo osnovnim načelom slovenskega in mednarodnega planinstva."
Kako bomo 1. junija prekolesarili STKP?
Izbrane etape STKP so za dogodek 1. junija razdeljene na dve zahtevnostni stopnji:
devet logistično lažjih in 32 zahtevnejših etap; za udeležbo na kateri
koli je potrebno gorsko ali treking kolo s profiliranimi gumami.
Nekatere trase so deloma prilagojene železniški povezavi, da bi STKP
približali širšemu krogu turnih kolesarjev in spodbudili k trajnostni
mobilnosti.
Število udeležencev je omejeno zaradi števila
turnokolesarskih vodnikov in vlakovnih zmožnosti, zato so potrebne prijave na spletni strani www.migimigi.si.
Udeležba je brezplačna, udeleženci pa lahko za opremljanje in vzdrževanje STKP prispevajo s prostovoljnim prispevkom na TRR SI56 6100 0001 6522 551 pri Delavski hranilnici, model 00, sklic 3-10-10, namen: STKP.
"V Sloveniji imamo zelo gosto mrežo markiranih planinskih poti,
namenjenih pohodnikom, po drugi strani pa zelo malo označenih poti,
namenjenih turnim kolesarjem. Za orientacijo zato mnogo turnih
kolesarjev poleg zemljevidov uporablja tudi GPS-naprave. Ko smo se na
PZS odločili, da pripravimo Slovensko turnokolesarsko pot kot osnovno
hrbtenico prihodnje mreže turnokolesarskih poti, smo za orientacijo
predvideli GPS-naprave in poti nismo nameravali markirati. V spletnem vodniku smo pripravili opise etap, slikovni material, zemljevide in GPS-sledi, misleč, da smo s tem ponudili vse potrebne informacije," opisuje predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, tudi idejni oče Slovenske turnokolesarske poti: "Kmalu
se je pokazalo, da večina kolesarjev - podobno kot pohodnikov - želi,
da so poti markirane, saj nekateri niso vešči uporabe GPS-naprav, za vse
pa velja, da se lažje znajdemo na markiranih poteh. Zato že tri leta
STKP postopoma markiramo in opremljamo z usmerjevalnimi tablami. Poleg
obilice prostovoljnega dela so za ureditev poti potrebna tudi znatna
finančna sredstva, zato smo se povezali z zainteresiranimi partnerji,
predvsem s področja turizma. S skupno akcijo Zavarovalnice Adriatic
Slovenica in Komisije za turno kolesarstvo PZS pa poskušamo tokrat STKP
predstaviti čim širši javnosti pod vodstvom naših turnokolesarskih
vodnikov."
Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije in idejni oče STKP (foto Manca Čujež)
Dogodek STKP v enem dnevu v sodelovanju pripravljajo planinska društva oz.
turnokolesarski odseki in njihovi turnokolesarski vodniki ter Komisija
za turno kolesarstvo PZS ob podpori partnerjev - zavarovalnice
Adriatic Slovenica, Olimpijskega komiteja Slovenije, Fundacije za šport, Slovenskih železnic in Intersporta Slovenija. "Življenje
je polno izzivov, a najboljši so tisti, s katerimi lahko postane naše
življenje še lepše. Migimigi je skupnost, ki združuje vse, ki se
zavedajo pomena zdravega življenja, obožujejo zanimive izzive in si
obenem ne zatiskajo oči pred tveganji vsakdana. Namenjen je vsem, ki so
pripravljeni narediti nekaj pomembnih sprememb v svojem življenju,
vstati s kavča in obrniti življenje na bolje. Poleg Migimigi izzivov AS
varen planinc (ambasador Matjaž Šerkezi), AS varen kolesar (ambasador
Dušan Hauptman), Razstresi se (ambasador dr. Matej Tušak) in Zmigi se
(ambasador Trkaj) vas vabimo, da postanete košček edinstvenega
športnega mozaika in skupaj z nami prekolesarite Slovensko
turnokolesarsko pot v enem dnevu. Zaživi zdrav življenjski slog z
Migimigi!" vabi Boštjan Jenko iz zavarovalnice
Adriatic Slovenica.
Vse glasnejše so tudi želje turnih kolesarjev po prijaznejši zakonodaji, osvetli Atila Armentano: "Turno
kolesarstvo sicer postaja vedno bolj uveljavljen in priljubljen način
rekreacije v naravi, vendar je za zdaj celoten razvoj dejavnosti na
plečih ljubiteljskih turnih kolesarjev, ki se organizirajo predvsem na
lastno pobudo. Država nam sicer prisluhne, nekaj začetnih manjših
korakov je že bilo storjenih v pravo smer, konkretne rešitve za formalno
ureditev turnega kolesarstva pa še pričakujemo. Tudi glede pravne
ureditve turnega kolesarstva smo turni kolesarji, vključeni v PZS, zelo
aktivni pri oblikovanju predlogov za rešitev trenutno izjemno omejujoče
in bolj represivne kot spodbudne zakonodaje."
Atila Armentano, načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS (foto Dani Benedičič)
Oblikovanje, vzpostavitev in
vzdrževanje najdaljše slovenske planinske obhodnice je velik zalogaj.
Turni kolesarji vse aktivnosti na njej izvajajo prostovoljno, saj se
zavedajo potrebe, da sodelujejo pri vzdrževanju in uveljavljanju STKP,
pojasni načelnik KTK PZS Armentano: "Več, kot bomo imeli označenih in
urejenih poti za turne kolesarje, manj bo pritiska na ostalo planinsko
in gozdno infrastrukturo, lažje bomo predstavljali Slovenijo kot zeleno
in trajnostnemu razvoju zapisano turistično destinacijo, planinci bodo
lahko odkrivali lepote Slovenije s kolesom varno in z veseljem, ravno
tako, kot jih zdaj kot pohodniki. Na primeren način bomo omogočili
ljudem obisk planin tudi s kolesom."
Več o Slovenski turnokolesarski poti in predstavitev posameznih etap >>> www.stkp.pzs.si.
Manca Čujež
------------------------
Medijske objave:
|