Sonce je prvega junija spremljalo hrabre med vrtenjem pedalov po Slovenski turnokolesarski poti (STKP), ki v 41 etapah obkroži deželo na sončni strani Alp. Migimigi izziv je uspel! Več kot 200 planincev na kolesu je po posameznih etapah s skupnimi močmi prekolesarilo 1850 kilometrov dolgo krožno pot in simbolno povezalo Slovenijo ter tako pokazalo njen turistični potencial in izrazilo željo po prijaznejši zakonodaji in še obširneje označeni poti.
"Slovenska turnokolesarska pot je eden najobsežnejših projektov
PZS v zadnjem času, ki smo jo načrtovali s podobnimi motivi kot v
petdesetih letih danes tako priljubljeno Slovensko planinsko pot -
ponuditi kolesarjem pot, na kateri bodo prekolesarili vse pomembnejše
slovenske gorske predele, se sprostili v naravnem okolju in spoznali
pomembne kraje iz planinske in narodopisne zgodovine. Pri nastanku in
urejanju STKP sodelujejo številni turni kolesarji in markacisti po
vseh Sloveniji, z akcijo STKP v enem dnevu pa smo jo poskušali
predstaviti čim širšemu
krogu turnih kolesarjev in jih spodbuditi, da se v prihajajočem poletju
podajo nanjo, saj ni časovno omejena, tisto, kar šteje in ostane za
dolgo, so doživetja na poti. Na turah so naši vodniki seznanili
kolesarje s primernim odnosom do naravnega okolja in drugih
obiskovalcev gora," je pojasnil Jože Rovan, predsednik
Planinske zveze Slovenije (PZS) in idejni oče STKP, ki je 1. junija
vodil najštevilčneje obiskano prvo etapo od Ljubljane do Medvod oz.
Škofje Loke.
Predsednik PZS Jože Rovan na čelu najštevilčneje obiskane etape STKP v enem dnevu od Ljubljane do Škofje Loke (foto Manca Čujež)
Na Migimigi izzivu Prekolesarimo Slovensko turnokolesarsko pot v enem dnevu
so skupine turnih kolesarjev pod vodstvom prostovoljnih vodnikov
po vsej državi isti dan zavrtele pedale po posameznih delih krožne poti,
ki po trasi skozi vse pomembnejše gorske skupine obišče 112 kontrolnih
točk, med njimi 52 planinskih koč in številne pomembne planinske in
turistične znamenitosti. Prvega junija je po do zdaj zbranih podatkih po
STKP kolesarilo več kot 200 turnih kolesarjev, od dva do 37 na
posamezno, enodnevnemu dogodku prilagojeno etapo. Zadovoljni obrazi so
povedali vse in še več in niti strmi vzponi, predrte zračnice in blato
niso pokvarili prešernega vzdušja z razgledom.
Sončno vrtenje pedalov nad Ajdovščino (foto Ožbej Marc)
"Veseli me, da smo skupno turo 'STKP v enem dnevu' planincev na
kolesu uspešno izpeljali. Kot mi je znano, podobnega rekreativnega
dogodka v turnem kolesarstvu še ni bilo. Celotna organizacija je
temeljila na pobudi prostovoljcev, članov planinskih društev, ki se
ukvarjajo tudi s turnim kolesarstvom. Sama izvedba je potrdila pregovor:
En gram prakse je vreden več kot tona knjig. Z usklajeno izvedbo ture
smo pridobili dragocene dodatne informacije o poti in možnih
izboljšavah, tako logističnih kot o sami trasi. Napoved ture je
pritegnila turne kolesarje, ki se z odkrivanjem narave s kolesom
ukvarjajo ljubiteljsko, in eden od pozitivnih učinkov je bila tudi
izmenjava izkušenj med bolj in manj izkušenimi kolesarji ter vodniki, ki
so vodili posamezne etape," je ocenil Atila Armentano,
načelnik Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije, ki je
vodil etapo od Petrovega Brda do Planinske koče na Uskovnici.
Načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS Atila Armentano (prvi z leve) na Uskovnici (foto osebni arhiv)
Turno kolesarstvo je vedno bolj priljubljen način rekreacije v
naravi, turni kolesarji pa so združeni vnovič pokazali, da si želijo
večji posluh države, je po dogodku izpostavil Armentano: "Prepričan
sem, da bo 1. junij 2019 s stališča razvoja turnega kolesarstva v
Sloveniji ostal zapisan kot eden od mejnikov, ki nas vodijo k
prijaznejši zakonodaji. Z odzivom kolesarjev na povabilo smo pokazali,
da tudi zakonodajalci ne morejo več spregledati priljubljenosti turnega
kolesarstva med Slovenci, kaj šele med gosti iz tujine. Želimo, da se
formalnopravni okviri čim prej uredijo, saj se bomo ob izpolnitvi tega
pogoja lahko posvetili razvoju pravilnega, trajnostnega in
naravovarstveno usmerjenega turnega kolesarstva. Z organizacijo STKP v
enem dnevu smo dokazali, da smo planinci na kolesu kot člani PZS
sposobni aktivno sodelovati pri oblikovanju in izvajanju zakonodaje na
tem področju, seveda vedno v sodelovanju z ostalimi skupinami, ki
sprejemajo naravno okolje kot svoj drugi dom."
Turni kolesarji si želijo prijaznejšo zakonodajo, utrinek številčnega vrtenja pedalov na Tolminskem (foto Matic Klanjšček)
Na celotni 1850-kilometrski trasi Slovenske turnokolesarske poti je več kot 50 tisoč višinskih
metrov vzpona, najvišja točka je Poštarski dom na Vršiču (1688 m),
najnižji sta Piran in Sečoveljske soline (1 m), najdaljša etapa z
največjo višinsko razliko pa se s 66,8 kilometra in 1882 višinskimi
metri raztegne od Doma na Peci do Doma planincev v Logarski dolini. Vodi po neprometnih stranskih
cestah, poljskih poteh, gozdnih vlakah in stezah, a tehnično ni posebej
zahtevna, saj nagovarja širok krog kolesarjev, je pa mestoma naporna,
ponekod je treba kolo tudi potiskati. O
priljubljenosti STKP priča podatek, da Dnevnik Slovenske turnokolesarske poti z žigi polni več kot 2300 kolesarjev, 16 pa jo je že prevozilo v celoti.
Tretjina
Slovenske turnokolesarske poti je že markirana in označena s smernimi
tablami, tudi po zaslugi zavarovalnice Adriatic Slovenica (foto Franci Razpet)
"Osnovna trasa STKP meri kar 1850 kilometrov, kar zahteva nekako
pet tednov kolesarjenja. Kmalu po odprtju poti smo spoznali, da je za
številne kolesarje to najbrž prevelik zalogaj, predvsem imamo v mislih
tujce iz bolj oddaljenih krajev. Zato smo na nekaterih območjih STKP
povezali v zaokrožene celote, t. i. pentlje, za katere je potrebnih le
nekaj dni. Že letos začenjamo urejati Julijsko in Zasavsko pentljo, s
finančnim prispevkom turističnega gospodarstva, ki je spoznalo ekonomski
potencial poti," Rovan razgrinja načrte za prihodnost, ki ne bi bila mogoča brez velike podpore v preteklosti in sedanjosti: "Zahvala
za podporo neutrudnim prostovoljcem na terenu in zavarovalnici Adriatic
Slovenica, ki bo že tretje leto zapored namenila pet tisoč evrov za
postavitev tabel STKP in poleg tega v okviru programa Migimigi spodbuja k
večji prepoznavnosti STKP." Izziv ostaja
nadaljnje markiranje in označevanje STKP z usmerjevalnimi tablami, s
katerimi je opremljena že tretjina poti, in sicer v občinah Maribor in
Kranjska Gora, na Dolenjskem in v Beli krajini, v velikem delu Zasavja,
Slovenskih Goric, Koroške in Primorske ter delu
Notranjske, Kozjanskega in Kočevskega.
STKP
lahko postane osrednji turistični kolesarski produkt Slovenije,
poudarja Karmen Razlag, z ekipo na etapi od Gorišnice do Maribora (foto
Karmen Razlag)
"Aktivno preživljanje prostega časa in počitnic je še vedno v
razmahu, prav tako je v porastu obisk daljinskih poti, tako pohodniških
kot kolesarskih. V človeški naravi je nekaj, kar nas žene k premagovanju
poti in preseganju samega sebe, in to povečini dosegamo na daljših
poteh. Slovenska turnokolesarska pot, ki že zdaj vključuje 112
kontrolnih točk, med njimi 52 planinskih koč, torej več kot polovico pa
ostale, tudi turistične ponudbe, ima izjemen turistični potencial, da
postane osrednji turistični kolesarski produkt Slovenije. Ravno dogodek
STKP v 1 dnevu nam je dal vpogled v enodnevne ture, organizirane na
različnih koncih Slovenije oz. z različnih izhodišč, s čimer smo
pridobili informacije o logističnih potrebah in podatke s terena, ki nam
bodo zagotovo služili za nadaljnji razvoj STKP," razlaga Karmen Razlag,
koordinatorica vodnikov na STKP v enem dnevu, sicer pa svetovalka za
načrtovanje in izvedbo turističnih projektov na Zavodu za turizem
Maribor - Pohorje, v soboto turnokolesarska vodnica od Gorišnice do
Maribora.
Niti
blato niti počene zračnice niso pokvarile prešernega vzdušja na
Slovenski turnokolesarski poti v enem dnevu (foto Matej Planko)
Turnokolesarskega izziva so se udeležili tudi Migimigi ambasadorji Trkaj, Andrej Hauptman in Matjaž Šerkezi ter tako še dodatno spodbudili k zdravemu duhu v zdravem telesu. Dogodek STKP v enem dnevu so v sodelovanju
pripravila planinska društva oz.
turnokolesarski odseki in njihovi turnokolesarski vodniki ter Komisija
za turno kolesarstvo PZS ob podpori zavarovalnice
Adriatic Slovenica in drugih partnerjev - Olimpijskega komiteja
Slovenije, Fundacije za šport, Slovenskih železnic in Intersporta
Slovenija.
Če bi pod vtisom svojevrstne ture želeli podpreti opremljanje
in vzdrževanje STKP, lahko kolesarji še do 15. junija nakažejo
prostovoljni prispevek na TRR SI56 6100 0001 6522 551 pri Delavski
hranilnici, model 00, sklic 3-10-10, namen: STKP.