Naše društvo je s 115 letno tradicijo med najstarejšimi Planinskimi društvi v Sloveniji. Ustanovni shod je bil 11. januarja 1904 v idrijski čitalnici. Pobudnik in ustanovitelj je bil profesor na idrijski realki - Makso Pirnat. Delovanje društva je prekinila 1. svetovna vojna, ponovno vzpostavitev po njej je onemogočala Italijanska zasedba Primorske. Planinci so v ilegali nadaljevali narodni boj, gore in kraško podzemlje so bile edino zatočišče, kjer so lahko zapeli prepovedano slovensko pesem in se vsaj nekaj ur počutili svobodne. Konec 2. svetovne vojne so dočakale le zbledele markacije, a že leta 1945 so zanesenjaki pričeli z obnovo dejavnosti in jo smelo nadaljevali vse do današnjih dni.
Jutro, 8. junija, je bilo praznično v vseh pogledih. Že ob osmi uri smo se zbrali na starem placu v Idriji domači planinci in planinci sosednjih planinskih društev, ki so se nam pridružili na našem praznovanju. Organizirano pod vodstvom Vodniškega odseka in Odseka za varstvo gorske narave, smo se peš odpravili do koče. Poiskali smo stare stezice, ki so nas vodile ob robu gozdov s pogledom na mesto. Ob poti smo opazovali naravo, posebej rastline in spreminjajočo se kulturno krajino okolice mesta. Ob devetih so se po trasi Slovenske turno kolesarske poti v organizaciji novega Odseka za gorsko kolesarjenje, podali kolesarji. Ljubitelji pohodništva in narave so do Hleviške koče pripešačili tudi od drugod, nekaj njih z malo več kilometrine, pa se je do pod koče tudi pripeljalo. Naša koča je dostopna prav vsem. Vsi smo se zbrali na prireditvenem prostoru ob enajsti uri, in prisluhnili priložnostni prireditvi, ki so jo vodili člani Mladinskega odseka našega društva. Pozdravil so nas posebni gostje, prvi med njimi idrijski župan Tomaž Vencelj. Izpostavil je, da je planinstvo najbolj množična aktivnost v katero so zajeti ljudje prav vseh zmožnosti in starostnih kategorij, ne le v naši občini, ampak v Sloveniji sploh. V svojem smislu prostovoljstva in učinku delovanja je pomemben dejavnik v športni vzgoji, vzgoji duha in kulture, saj močno prispeva pri oblikovanju človekove osebnosti, čutu za lepoto in plemenitost, dviguje kvaliteto življenja posameznika, kraja in okolice. Zahvalil se nam je za vložen trudi in zaželel dobro delo tudi v naprej. Predsednik Planinskega društva Idrija, Nace Braitenberger se je zahvalil vsem, ki so se odzvali našemu vabilo, z udeležba izražajo spoštovanje do našega dela in priznanje, da smo na pravi poti. Zahvalil se je vsem, ki so bili v teh 115 letih na kakršenkoli način soudeleženi v razvoj društva in planinstva sploh. Izpostavil je prizadevanja, da bi planinske poti, v urejanje katerih je vloženega veliko prostovoljnega dela, pridobile enak status kot ga imajo športni objekti. Pozdravili so nas predstavniki sosednjih društev iz PD Križna Gora Podkraj, PD Cerkno in PD Ajdovščina. Vsi se veselijo z nami in nam želijo še najmanj toliko let uspešnega dela kot do sedaj.
Vse do poznih popoldanskih ur pa se je pred in ob koči odvijalo pestro dogajanje. Igrišče pod kočo je bilo polno otroškega živžava, člani mladinskega odseka so pripravili planinske igrice.
Alpinisti Plezalnega kluba so predstavili planinsko in alpinistično dejavnosti ter njihovo opremo. Svojo dejavnost so nam približali člani gorske reševalne službe, v družbi katerih sta bili tudi dve psički reševalki. Geološke zanimivosti našega okolja nam je razložila predstavnica Geoparka Idrija. Vsi obiskovalci so lahko preizkusili svoje orientacijske sposobnosti v labirintu, kjer so nam pomagali člani Orientacijskega kluba Azimut. Ker pa smo v koči v zadnjem letu s pomočjo zbiranja prostovoljnih prispevkov in doniranih sredstev pridobili defibrilator, nam je medicinsko osebje predstavilo delovanje le tega in postopanje v primeru, če do kakšnega neljubega dogodka pride. Veselo planinsko druženje se je ob zvokih harmonike, od že tako dobro obiskani koči, nadaljevalo do poznih popoldanskih ur.
Ko smo z zadovoljstvom v srcu zapuščali Hleviško kočo, smo si bili enotni, da je sled, ki jo z bogato planinsko dejavnostjo puščamo v družbi, vsem obveza in vzpodbuda za nadaljnje delo.
Pa varen korak in srečno!
Anka Rudolf |