"Poletna sezona v planinskih kočah je bila ena boljših v zadnjih
desetih letih, k čemur sta botrovala tako obisku gora naklonjeno vreme
kot porast števila tujih obiskovalcev v Sloveniji. Vreme je bilo sicer
julija in septembra nekoliko spremenljivo, večinoma pa stabilno in
primerno za obisk visokogorja in sredogorja. Splošno povečevanje števila
tujih gostov v Sloveniji se odraža tudi v planinskih kočah. Zelo dobra
je bila letošnja poletna sezona v visokogorju, v osrednjem delu
Julijskih Alp nekatere koče beležijo rekorden obisk. V sredogorju in
nižje ležečih planinskih kočah pa je obisk na splošno dober, ponekod
nadpovprečen," oceno letošnje sezone poda strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) Dušan Prašnikar.
V planinskih kočah se povečuje število tujcev, ki hodijo po Slovenski planinski poti (foto Manca Ogrin)
Slovenijo prepreda mreža več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti, ki pripeljejo do 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov. Slovenske gore letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev, med njimi je vse več tujcev, pojasnjuje Prašnikar: "Zadnjih
deset let opažamo stalno povečevanje deleža tujih gostov, ki prenočijo v
planinskih kočah. Najbolj se to kaže v obdobjih slabšega vremena, ko
tujci vseeno pridejo do planinskih koč, njihov delež je izjemno visok
tudi na začetku poletne sezone, ko so Slovenci praviloma na morju.
Nekatere koče v visokogorju beležijo tudi več kot 70 odstotkov tujih
gostov, v povprečju pa tujci dosegajo že polovico vseh nočitev v
planinskih kočah v Sloveniji. Porast tujih gostov zaznavamo tudi v
sredogorskih kočah. V nekaterih pred leti skorajda ni bilo tujcev, zdaj
pa ti raziskujejo tudi druge destinacije v Sloveniji. Povečuje se tudi
število tujih gostov, ki hodijo po Slovenski planinski poti." Zaradi vse večjega zanimanja tujcev za najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji in eno
najstarejših v Evropi in na svetu je vodnik Slovenska planinska pot poleti izšel tudi v
angleščini pod naslovom Slovenian Mountain Trail.
Pogačnikov
dom na Kriških podih z novim sistemom oskrbe z električno energijo pod
okriljem projekta Life SustainHuts (foto Dušan Prašnikar)
Planinska zveza se trudi zmanjševati vplive na okolje ob povečanem obisku gora, tudi s partnerstvom v evropskem projektu Life SustainHuts,
ki je usmerjen k zniževanju emisij ogljikovega dioksida v naravnem
okolju z uvajanjem novih in izvirnih energetskih rešitev na podlagi
obnovljivih virov. Kot demonstracijski objekti so vključene planinske
koče v Španiji, Italiji in Sloveniji. "V okviru projekta Life
SustainHuts smo z novim sistemom oskrbe z električno energijo, ki v
celoti temelji na energiji sonca in vetra, opremili Pogačnikov dom na Kriških podih.
V prvi sezoni obratovanja se je pokazalo, da so obnovljivi viri
energije uspeli pokriti vse potrebe po električni energiji in toploti,
kljub rekordnemu obisku koče. Obiskovalcem je tako bilo na voljo vse
udobje, ki ga je koča ponujala že prej, hkrati pa so se vplivi na
naravno okolje Triglavskega narodnega parka bistveno zmanjšali,"
opiše Prašnikar. V okviru projekta Center za razvoj vodikovih tehnologij
v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani in
Planinsko zvezo Slovenije 18. novembra 2019 organizira dogodek Trajnostne koče v Sloveniji,
na katerem bodo predstavili možnosti trajnostnih rešitev samooskrbe
objektov v gorskem svetu z električno energijo. Kot ena od alternativ se
ponuja tudi vodikova tehnologija.
Planinske koče v visokogorju so zaprle svoja vrata, nižje ležeče pa gostoljubno pričakujejo planince (foto Manca Ogrin)
Visokogorske koče v Julijskih Alpah so z izjemo oskrbovanega Doma na Komni, ki je odprt vse leto, že vse zaprle svoja vrata, planinci lahko na zavetje in prenočišče računajo še pri meteorologih v Triglavskem domu na Kredarici ter na možnost zatočišča v neoskrbovanih zimskih sobah in bivakih. Stalno odprti tudi jeseni in pozimi ostajajo Planinski dom Tamar v Julijcih, Domžalski dom na Mali planini v Kamniško-Savinjskih Alpah in Valvasorjev dom pod Stolom
v Karavankah ter številne nižje ležeče koče po Sloveniji, medtem ko so
preostale prešle na jesensko-zimski delovni čas in planince odprtih vrat
pričakajo le ob koncu tedna in praznikih. Zaradi obnovitvenih del bosta
novembra zaprti Blejska koča na Lipanci in Erjavčeva koča na Vršiču,
ki bosta sicer čez zimo odprti tudi čez teden. Aktualni podatki o
odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni na spletnem mestu PZS koce.pzs.si.
Jeseni so dnevi krajši in temperature nižje, zato moramo večjo pozornost nameniti načrtovanju ture (foto Manca Ogrin)
Ob zaprtosti koč je treba upoštevati tudi varnostni vidik
obiskovanja gora jeseni in toliko večjo pozornost nameniti načrtovanju
ture. "Številne koče nam v jesenskem in zimskem času ne bodo nudile
toplih obrokov, možnosti dopolnitve zaloge tekočine, varne strehe nad
glavo ... Vse to pomeni, da moramo imeti v nahrbtniku poleg osnovne
planinske opreme dodatna topla oblačila, zaščito pred vetrom in dežjem,
alu-folijo ali veliko črno vrečo, ki nas varuje pred podhladitvijo, ter
več tople brezalkoholne tekočine in hrane. Jeseni so krajši tudi dnevi
in tema nas bo ujela že nekje med peto in šesto uro popoldne. Čelna
svetilka je obvezna, poskrbite tudi za polne baterije," svetuje gorski reševalec in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.
Ob jesenskem nenadnem poslabšanju vremena nas v gorah ne sme presenetiti sneg (foto Manca Ogrin)
Jeseni nas ne sme presenetiti nenadno burno poslabšanje vremena, ki
v gorskem svetu zaradi nizkih temperatur pomeni snežne padavine. "Nekaj
centimetrov snega ne samo, da pokrajino popolnoma spremeni, ampak
zahteva še dodatno tehnično opremo - cepin in dereze - ter dobršno mero
znanja in izkušenj za hojo v zimskih razmerah. Zaradi povečane vlage so
planinske poti mokre in hoja po takšni poti je lahko otežena in zahteva
večjo pozornost. Že manjši korak ali neprevidnost na poti lahko privede
do zdrsa, ki se v najslabšem primeru lahko konča s hudimi poškodbami ali
v primeru padca čez skalni skok s smrtjo," opozarja Šerkezi, ki spomni tudi na večjo možnost megle: "Dokaj
pogosta spremljevalka naših gora v jesenskem času je megla. V vsakem
nahrbtniku naj bosta planinski zemljevid in kompas, svetujemo pa tudi
znanje iz uporabe aplikacije Locus Maps na pametnem telefonu, kjer
najdete tudi zemljevide Planinske zveze Slovenije. Če se na poti
izgubite ali zaradi goste megle ne znate nadaljevati, ostanite mirni in
se poskušajte varno vrniti do zadnje znane točke, npr. znamenja,
markacije ali poznanega dela poti. Ne tavajte brezglavo, saj lahko
zaradi slabe vidljivosti zdrsnete na mokrem pobočju. Če ne vidite
rešitve oz. ste poškodovani, pokličite številko 112."
Srečno in varen korak!
Manca Ogrin
------------------------
Medijske objave:
|