NOVICE  

Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec je najprej predstavil statistiko gorskega reševanja zadnjih petih let in najpogostejše napake obiskovalcev gora. Vezano na to je predstavil tudi opremo, ki gorniku omogoča varen obisk gora. Poudaril je, da je za varnejši obisk gora potrebno načrtovanje vzpona in sestopa ter poznavanje ustrezne, letnemu času primerne opreme. Slednjo je seveda potrebno znati pravilno uporabljati.

Vsi deležniki v turizmu, in tudi obiskovalci gora, se moramo zavedati da #ProstovoljniProfiji, kot sebe imenujejo gorski reševalci, delujejo v sistemu civilne zaščite prostovoljno. Svoj prosti čas in lastno varnost tako pogosto žrtvujejo zaradi nespametnih odločitev in dejanj obiskovalcev gora, ki bodisi precenijo svoje fizične sposobnosti ali pa se zaradi slabe informiranosti in opreme znajdejo v težavah.

Največ nesreč v gorah je posledica zdrsa (nanj sicer vpliva dejavnikov in okoliščin) in nepoznavanja terena. Turistični informatorji lahko svojim gostom že v prvi vrsti priporočijo spremstvo gorskega vodnika.
Glede na statistične podatke, vlada vedno večje zanimanje za obisk slovenskih gora. Žal ji sledi tudi rast število gorskih nesreč in posredovanj gorskih reševalcev. Kar 38,21 % vseh ponesrečencev v gorah je turistov in še vedno pride do največ nesreč ravno pri planinarjenju po planinskih poteh (ne pri alpinizmu), zato je povezovanje strokovnjakov iz vrst Planinske zveze Slovenije, lokalnih plezalnih društev, gorskih vodnikov in drugega strokovnega kadra z delavci v turizmu (turističnimi vodniki, informatorji v TIC,...) toliko pomembnejša.

V nadaljevanju je Marko Petek, predsednik PD Kamnik, poudaril, da je pomembna vloga pri varnosti v gorah ravno v prispevku turističnih organizacij. Govorimo predvsem o turističnih informatorjev, ki imajo prvi stik s turisti. Delavci na informacijskih točk morajo biti usposobljeni do te mere, da v lokalnem okolju poznajo mrežo planinskih poti, njihovo zahtevnost, predvsem pa, da znajo poiskati in prepoznati verodostojne informacije o okoliških poteh in gorah. Dragocena je tudi zmožnost presoje kdaj gost potrebuje vodnika in kdaj ne.

V zadnjem obdobju je zaznati vedno večje zanimanje za obisk bivakov. Novodobni bivaki so, zaradi zanimive arhitekture na prvi pogled zelo všečni in atraktivni, v resnici pa v večini primerov nepraktični. Tako ne služijo svojemu prvotnemu namenu - kot zavetišče planincem v stiski. Petek je tako opozoril, da bi morali turistični informatorji turiste usmerjati v obiskovanje planinskih koč. Oskrbniki bodo poskrbeli za topel obrok in prenočišče ter podali dragocene informacije za nadaljevanje ture. Gledano iz ekološkega vidika imajo urejene sanitarije in odvoz smeti (čeprav naj bi v gorah svoje odpadke vsak sam odnesel v dolino).
Koče praviloma vzdržujejo lokalna planinska društva, ki plačujejo davke in turistično takso občini in državi, s čimer prispevajo k razvoju turizma. Za vse to na bivaku ni poskrbljeno saj nikoli ni imelo te funkcije.



Na zadnje je bilo predstavljeno tudi preventivno gradivo PZS. S projektom Varno v gore, v sodelovanju s planinskimi društvi in GRZS skrbijo za varnejši obisk gora. Turistični delavci in obiskovalci gora pa lahko pomembne informacije za načrtovanje ture dobijo tudi na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije, Gorske reševalne zveze Slovenije in Združenja gorskih vodnikov Slovenije. Opozoril je tudi na gručo spletnih portalov, ki podajajo informacije, za katerimi pa vedno ne stojijo strokovno usposobljeni posamezniki.

Po sporočilu za javnost povzel Matej Ogorevc,
fotografija in grafi iz arhiva GRZS