NOVICE
sobota, 15. februar 2020, ob 14. uri, ogledov: 3078 Obisk gorske narave - interpretacija dediščine za varstvo gorske narave| Varstvo gorske narave | | | Komisija za varstvo gorske narave | | | | Objavil(a): Matej Ogorevc | | Naravovarstveno predavanje, OBISK GORSKE NARAVE, interpretacija dediščine za varstvo gorske narave, ki ga je v organizaciji Odbora za varstvo gorske narave Savinjskega MDO PD izvedla Katarina Žakelj, ocenjujemo za zelo uspešno. Lahko rečemo, da je predavanje spontano prešlo v pravo delavnico, neke vrste možgansko nevihto, kovnico idej. | V prostorih osnovne šole Frana Roša v Celju, ki se ji še enkrat zahvaljujemo za gostoljubje, je predavateljici prisluhnilo in z njo vroče razpravljalo 45 gorskih stražarjev in varuhov gorske narave iz 18 planinskih društev SMDO: »Boč« Kostrivnica, Dobrovlje Braslovče, Dramlje, Grmada Celje, Nazarje, Polzela, Pošte in Telekoma Celje, »Sloga« Rogatec, Šempeter, Škale-Hrastovec, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Vinska Gora, Vitanje, Vrelec Rogaška, Zabukovica in Zreče. Pridružila sta se nam tudi dva člana Odbora VGN MDO PD Koroške, skupaj je bilo torej 47 udeležencev. Številni med njimi so tudi vodniki, markacisti, mentorji mladinskih skupin ali opravljajo različne organizacijske naloge v društvih, tudi vodenje društev.
CIPRA Slovenije, društvo za varstvo Alp, je nevladna organizacija, predstavnica mednarodne nevladne naravovarstvene organizacije CIPRA, ki deluje v sedmih državah alpskega loka in se od leta 1952 dalje zavzema za varstvo in trajnostni razvoj v Alpah. Cipra Slovenija sodeluje v zanimivem projektu Usmerjanje obiska v Triglavskem narodnem parku, v okviru katerega se ukvarjajo tudi z interpretacijo dediščine (naravne in kulturne).
Ker je dobra interpretacija gorske narave pomemben element ozaveščanja obiskovalcev gorskega sveta o pomenu in namenu ohranjanja gorske narave, smo Katarino povabili, da nam pove nekaj koristnega o procesu priprave interpretacijske strategije, s katero lahko dosežemo boljše spoznavanje, doživljanje in spoštovanje gorske narave ter s tem prispevamo k večji kakovosti ohranjene dediščine in narave ter okolja, kar je vsekakor glavnih namenov Komisije za varstvo gorske narave PZS.
Kako vroča je ta tema, pove tudi to, da je samo predavanje trajalo približno 45 minut, vendar se je že vmes, zlasti pa po koncu predstavitve razvila zanimiva in burna razprava, ki je trajala dalj časa, kot samo predavanje in je celotni dogodek trajal več kot dve uri.
Najprej smo obravnavali primere dobre in slabe prakse zlasti iz tujine, ki jih je predstavila predavateljica, nato pa smo prešli na naše, domače probleme, tako v sredogorju, kot visokogorju. Med drugim smo se pogovarjali interpretaciji varovanih rastišči redkih in ogroženih ter zavarovanih vrst, kot sta velikonočnica na Boču in Clusijev svišč na Lovrencu, kjer se srečujemo z ogrožanjem zaradi neprimerne rabe prostora, prekomernega obiska žal še vedno neozaveščenih obiskovalcev in načrtnega ropanja ter vandalizma.
Podobno je drugod, npr., na Smrekovcu, kjer je zaradi prekomernega nabiranja plodov in nemira ogrožena populacija divjega petelina in v okolici najbolj obiskanih planinskih postojank, ki so bolj kot planinski že turistični objekti in s tem zaradi nudenja udobja (turistom je v nasprotju s planinci pomen skromnosti tuj) močan vir onesnaženja narave. Zanimiva razprava se je razvila tudi o tem, kako interpretirati različne omejitve in prepovedi, npr. kopanja v gorskih jezerih, kar se redno dogaja v osrednjem delu našega edinega narodnega parka. Seveda v razpravi nismo mogli mimo problematike pretiranega prometa v Alpah, v Logarski dolini, na Vršiču, v Vratih in na Mangartskem sedlu.
Zaključki delavnice so bili, da je najboljša interpretacija na osebni ravni, z osebnim stikom in zgledom, kar v planinskih društvih vse bolj uporabljamo (in se na to s tovrstnimi delavnicami pripravljamo) ter da je treba področju varstva gorske narave narediti red.. V primerjavi z drugimi državami alpskega loka je pri nas stanje katastrofalno in ga je treba začeti takoj in načrtno popravljati, so si bili udeleženci praktično enotni.
Turistični subjekti, ki živijo od naše dediščine (naravne in kulturne) od lepot naše narave, koristijo planinske poti in drugo planinsko infrastrukturo bodo morali začeti vlagati tako v infrastrukturo kot v našo organizacijo in znanje. Vandalom in roparjem pa bo treba stopiti na prste.
Seveda je za to potreben trden konsenz vseh deležnikov in to brez fige v žepu!
Besedilo in foto: Marijan Denša |
 Komentarji
| |
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih