Veter lahko v megli povzroči ivje, po katerem se lahko orientiramo. Take obloge se pojavijo na privetrni strani. Največkrat se v gorah pojavijo jugozahodniki ali severozahodniki, na Primorskem pa tudi ob burji.
ZAMETI IN OPASTIZameti in opasti nastanejo v zavetrju. Tako zavetrje je lahko posledica vetra za grebenoma. Nastanejo v enakih vremenskih razmerah kot obloge ob jugozahodnikih ali severozahodnikih na Primorskem pa ob burji.
DEFORMIRANA DREVESA
Burja na Primorskem, predvsem pa v Vipavski dolini, vpliva na rast dreves. Ponavadi je v smeri proti morju - severovzhodna smer.
Čebelnjaki so obrnjeni proti jugu.
Orientiranje po naravnih znamenjih je najmanj zanesljivo. Pomembno je, da poiščemo čim več podobnih znamenj in upoštevamo tista, ki se med sabo najbolj ujemajo.
Strani neba lahko ugotovimo še s pomočjo:
• Maha, ki raste na severni strani dreves, skal, ruševin ...
• Sončnice so obrnjene proti soncu.
• Letnice na drevesnih štorih. Običajno so redkejše na južni strani in gostejše na severni.
• Drevesa na severnih straneh rastejo počasneje kot na južnih. Na južni strani so krošnje gostejše.
• Mravljišča v večini primerov ležijo na južni strani dreves.
• Severna pobočja so v večini bolj strma in manj porasla (Severna triglavska stena).
• Na severnih pobočjih obleži sneg precej dlje, kot na južnih.
• Planinske senožeti so ponavadi na južnih pobočjih.
Opazujmo pa tudi urbana okolja, kjer imajo objekti v prostoru posebno lego zaradi tradicije in vere:
• Oltarji katoliških cerkev so obrnjeni proti zahodu, pravoslavnih pa proti vzhodu.
• Pri džamijah je minaret na jugu, vhod pa na severu.
• Starejši krščanski grobovi so obrnjeni v smeri vzhod - zahod.
• Spomenik muslimanskega groba je po tradiciji obrnjen na jug.
• Ponoči, če je oblačno, se v oblakih vidi odsev luči večjih naselij.
• Če gremo proč od naselja, se poti in kolovozi običajno cepijo pod ostrim kotom.