Športni pedagog Adi je imel veliko športnih hobijev, a nekaj posebnega v njegovem življenju sta predstavljala narava in v tej navezavi planinstvo. Hribi so bili njegovo zavetje. Tudi v času delovanja kot športni pedagog na OŠ Prebold je začel vse generacije navduševati nad naravo in hribi. In prav gotovo ni slučaj, da je bilo na njegovo pobudo leta 1972 ustanovljeno Planinsko društvo Prebold. Krmilo društvo je prevzel kar Adi in že na začetku pritegnil v planinske vrste preko tisoč planincev. Kot velik entuziast je leta 1976 prevzel vodenje MDO PD Savinjska in ga uspešno vodil vse do leta 1982.
Adi Vidmajer (desno) na pogovoru za Planinski vestnik z Vladimirjem Habjanom.
Adi je bil dolgoletni član planinske organizacije, ki je rasel od člana PZS, predsednika planinskega društva Prebold in Savinjskega MDO do podpredsednika PZS. Na PZS je skrbel za dobro delo 245 planinskih društev in koordinacijo dela med MDO IN PDS. Bil je tudi član Komisije za varstvo gorske narave pri PZS.
Ker pa je pomagal mnogim planinskim društvom pri organizacijskih problemih, so mu mnoga društva podelila listino častnega člana.
Adi Vidmajer je bil del skupine šestih planinskih prijateljev (Tomaž Banovec, Franci Ekar, Jože Melanšek, Jože Stanonik in Danilo Škerbinek), ki so se družili ob pomembnih obletnicah. Zadnje takšno srečanje so imeli 24. maja 2019 v Škofji Loki, ob 80-letnici Jožeta Stanonika. Vseh pet je napisalo nekaj v Adijev spomin.
Šesterica prijateljev
Jože Melanšek: Za Adija planinstvo ni bilo samo šport
»Bil je strog do samega sebe in tudi do drugih, vendar človeški in razumevajoč. Med njegovimi vrlinami je bila tudi že iz mladosti podedovana redoljubnost in odgovornost za varno hojo v gore. Zagovarjal je, da planinstvo ni samo šport, ampak je gibanje v prvobitni gorski naravi, srečanje somišljenikov in da je to dejavnost, ki jo lahko goji vsakdo, od rane mladosti do pozne starosti.«
Jože Stanonik: Adijeva močna zagnanost ob akciji Slovenija planinari
»V letu 1989 nama je bila na volitvah podeljena čast podpredsednikov PZS za štiriletni mandat. Ta dolžnost naju je postavila v odnos neposrednih sodelavcev pri uresničevanju nalog vodstva PZS. Sprejete naloge sva opravljala zagnano in pregledno. Časa, ki sva ga zato namenjala, nisva štela. Posebno pa se mi je vtisnila v spomin njegova zagnanost ob akciji Slovenija planinari, ki sva jo vodila skupaj. Vključena so bila pretežno vsa takratna planinska društva, ki so se zelo potrudila pripraviti vabljiva srečanja planincev ob kočah in na vrhovih hribov in gora. Na vseh prireditvah je bilo udeleženih okoli 15000 planincev.«
Danilo Škerbinek: Adi Vidmajer je bil vizionar
»Njegov nasmejan obraz in dobra volja je ob vseh dogodkih vnesla razumevanje, dobro voljo in konstruktivnost v načrtovanju, čemur so vedno sledili uspehi. V vseh družbah in omizjih je bil dobrodošel in vabljen. Planinsko zvezo Slovenije in njena planinska društva ter članstvo je leta 2004 pridobil za akcijo Od Prekmurja do Primorja in nato na Triglav. S to akcijo je tisoče planincev, ki smo sodelovali, potrdilo odločitev o vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Bil je vizionar, imel je čudovite ideje, s svojim pristopom in vedrostjo je ljudi znal navdušiti in pridobiti za sodelovanje.«
Franc Ekar: Bil je človek večne vedrine
»Adi je bil osebnost in človek velikega srca in srčnosti in poštenja. Bil je človek večne vedrine in veselja, lepe domače pesmi in vedno v udejanjanju iskrenega in tovariškega prijateljevanja. Ponosno je povedal in tudi zapisal, da se je spontano vživel v trenutke doživljanja na planinski poti, ko je govoril in predstavljal lepote in smisel planinstva. Adi, kot veteran osamosvajanja Slovenije, se je v tistem času izkazal in dokazal , da je izjemen slovenski domoljub, in bil eden redkih poveljnikov TO , ki so se v času slovenskega osamosvajanja uprli ukazu JA.«
Tomaž Banovec: Adije je živel polno in lepo življenje
»Z Adijem smo sodelovali in prijateljevali zelo dolgo, vse naše - lahko rečem tudi lepo življenje. Še zelo mladi smo se srečevali in uresničevali tedanje skupne cilje. Njegovo življenje je bilo polno, tako nam je večkrat povedal in se vedno prijazno nasmejal. Bili smo dobri prijatelji, četudi smo se v zadnjem sedaj čudnem času malokdaj srečali. Ob vseh zgodbah, ki smo si jih pripovedovali, nam je bilo popolnoma jasno: Naš prijatelj in vrstnik Adi je bil, veder in nasmejan, zelo sočuten in izredno dober človek.«
Barbara Gradič Oset
Foto: osebni arhiv, arhiv Planinskega vestnika
|