NOVICE  

Tudi izbor gorniških vasi ni naključen - slikoviti razgledi, alpinistično zanimiva območja in nedotaknjena kulturna ter naravna krajina, brez moteče velike tehnične infrastrukture, so del meril sprejemljivosti, prav tako kot zavzetost lokalnega prebivalstva za trajnostni in okolju prijazen razvoj lokalnih skupnosti in turizma.

Po pozitivno ocenjenih prijavah na mednarodnem odboru se v zvezi veselimo šestih novih članov iz Avstrije, Italije in prvič iz Švice. Mreža se zdaj širi preko zahodnih Alp do Sredozemlja.

S pomočjo Planinske zveze Avstrije (ÖAV) se družini gorniških vasi priključujeta Göriach im Lungau (Salzburg) in Steinberg am Rofan (Severna Tirolska), s pomočjo Planinske zveze Italije (CAI) sta bili uspešno nominirani Balme (Piedmont) in Triora (Ligurija) in Planinske zveze Švica (SAC) pa se pobuda začenja z St. Antönien ter vasmi Lavin, Guarda & Ardez v kantonu Graubünden. Tekom leta bodo na pristopnih slovesnostih vsi kandidati uradno sprejeti v mrežo Gorniške vasi.

Značilna vas območja Walser se nahaja v Prättigau v kantonu Graubünden na meji z Avstrijo. St. Antönien je pozimi znan turnosmučarski raj, kjer vas množica vrhov vabi na prijetne vzpone in čudovite spuste. Če poleti želite visoko, boste v gorski skupini Rätikon našli vzpone z dobrim oprijemom na apnencu vseh težavnostnih stopenj in dobro razvito mrežo pohodniških poti v neokrnjeni pokrajini.

Tri vasi se nahajajo v Spodnjem Engadinu in navdušujejo s tako čudovitimi podobami, da so nosilke odlikovanja "nacionalnega pomena". Planinci uživajo v klasiki vrhov Piz Linard in Piz Buin, pozimi pa odkrivajo raznolike turne smuke. Deli gorskih vasic se nahajajo v Švicarskem narodnem parku - najstarejšem nacionalnem parku v Evropi.

Steinberg se nahaja v širokem bazenu ob vznožju Rofana na 1015 m nadmorske višine, vgnezden med Guffert (2.194 m) na severu, Hochunnützu (2.075 m) na zahodu in severno steno Rofana na jugu. Po vasi vodi Tirolska orlova pot, ki je med ljubitelji gora priljubljena po pohodniških in plezalnih poteh vseh težavnostnih stopenj. Kot skupnost v zatrepu doline je Steinberg do danes ohranil edinstveno naravno in kulturno krajino.

Göriach, obdan z gorsko skupino Radstädter Tauern, je izhodišče za številne nepozabne pohode in gorske kolesarske ture. Poleg idiličnega Göriacher Hüttendorf, edinstvene zgodovinske alpske vasice, so jezera Landawirseen, koča Landawirseehütte, planinske sekcije Lungau, in vrh Hochgolling (2.862 m) priljubljeni cilji v Göriachu, ki je del UNESCO biosfernega parka Salzburg Lungau.

Balme leži na nadmorski višini 1.500 m - pred kuliso vrhov, ki povezujejo Italijo in Francijo. Ta vas s približno sto prebivalci ima stoletno alpsko kulturo, ki je še vedno živa v lokalnih običajih in kulinariki doline. Odkrijemo ga lahko s trekingi, plezanjem po skalah ali ledu, tekom na smučeh, smučarskimi turami in alpskimi vzponi preko 3000 m.

Triora - pristopna slovesnost jeseni 2021

Bogastvo Triore so njeni kontrasti: oljčni nasadi in vinogradi, pa tudi iglavci in visoki pašniki; krošnja zasneženih vrhov in neskončno obzorje morja; zgodbe o čarovnicah in menihih. Pohodništvo, gorsko kolesarjenje, soteskanje in plezanje niso samo šport, temveč tudi potop v preteklost, v sredozemske vonjave in v sončno naravo lokalne skupnosti.

Število gorniških vasi znaša sedaj 35 (od tega 22 v Avstriji, 4 v Nemčiji, 5 v Italiji - od tega 2 v Južni Tirolski, 2 v Sloveniji in 2 v Švici).

SAC je s približno 160.000 člani in 153 kočami, ki jih upravljajo njene sekcije, vodilno gorsko športno združenje v Švici. Od ustanovitve leta 1863 je zveza pomagala oblikovati razvoj alpinizma in alpskega prostora. SAC povezuje ljudi, ki jih zanima gorski svet, promovira gorski šport kot izkušnjo in se zavzema za trajnostni razvoj in ohranitev gorskega sveta. SAC vsako leto ponudi več kot 200 tečajev in tako spodbuja usposabljanje in nadaljnje izobraževanje ljubiteljev gorskih športov. Svoje dejavnosti organizira naravi, okolju in podnebju prijazen način ter spodbuja trajnostno mobilnost. "Pobuda gorniških vasi se popolnoma ujema z vrednotami SAC in veseli smo, da smo del te mreže," pravi predsednica SAC Françoise Jaquet.

V mreži zdaj sodelujejo planinske zveze iz Avstrije, Nemčije, Slovenije, Južne Tirolske, Italije in Švice. V pobudi so združene različne prednostne naloge planinskih zvez:

- usmerjati gorski turizem na naravi prijazen način in spodbujati naravni prijazne gorske športe

- podpora oddaljenim in strukturno šibkim območjem

- spodbujati člane planinskih zvez za lepoto v preprostosti, za pokrajinske in naravne posebnosti ter naravi prijazno vedenje (npr. okolju prijazno potovanje).

Dodana vrednost gorniških vasi ni le naraščajoča priljubljenost gorskih destinacij v okvirih planinskih zvez z več kot 2,5 milijonov članov. Prav tako se osredotočajo na trajnostni turizem, ki bi moral pozitivno vplivati na kmetijstvo, lokalno oskrbo, promet in razvoj prebivalstva. V mednarodni mreži gorniških vasi se nenehno odvija izmenjava o tem, kako vasi in regije izvajajo svoje strategije za želeno prihodnost.

Do sedaj so članice mreže gorniških vasi naslednje vasi in regije:

• Avstrija: Ginzling, Großes Walsertal, Grünau im Almtal, Gschnitztal, Hüttschlag im Großarltal, Johnsbach im Gesäuse, Lesachtal, Lunz am See, Mallnitz, Malta, Mauthen, Region Sellraintal, Steinbach am Attersee, Steirische Krakau, St. Jodok, Schmirn- und Valsertal, Tiroler Gailtal, Vent im Ötztal, Villgratental, Weißbach bei Lofer, Zell-Sele

• Nemčija: Ramsau b. Berchtesgaden, Sachrang & Schleching, Kreuth

• Italija/Južna Tirolska: Matsch, Lungiarü, Val di Zoldo

• Slovenija: Jezersko, Luče

Leta 2016 je bil Ramsau pri Berchtesgadenu prva gorniška vas zunaj Avstrije, ki je bila vključena v mrežo. Od takrat si mreža prizadeva za spodbujanje trajnostnega razvoja v alpski regiji preko državnih meja. Filozofija gorniških vasi temelji na protokolih Alpske konvencije, ki vsebuje usmeritve, kako naj bi izgledal trajnostni razvoj v Alpah. Že pet let so gorniške vasi uradni projekt izvajanja te mednarodne pogodbe alpskih držav.

Nadaljnje informacije

Miro Eržen, vodja Projektne pisarne PZS, miro.erzen@pzs.si, 041 717 016

Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS, dusan.prasnikar@pzs.si, 01 434 56 83