Pohodnic in pohodnikov je vsako leto več. Epidemija koronavirusa je vzpodbudila še več ljudi h gibanju in preživljanju časa v naravi, tudi v gorah. V Sloveniji za planinske poti skrbi nekaj več kot 800 markacistov. Druži jih ljubezen do hribov in skrb za okolje, a zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ter vse bolj razgibanih vremenskih razmer ne zmorejo dohajati vzdrževalnih del na planinskih poteh. Zato so nekatere slovenske planinske poti močno potrebne obnove in zaradi slabega stanja že dlje časa zaprte.
Tukaj ste na vrsti vi. S svojim glasom povejte, katera od osmih planinskih poti v izboru vam je pri srcu, Zavarovalnica Triglav pa bo namenila sredstva za njeno obnovo.
V izboru za Naj planinska pot 2021 so naslednje poti:
Kranjska koča na Ledinah-Koroška Rinka
Planinska pot na Koroško Rinko je ena najlepših, pa tudi najzahtevnejših zavarovanih poti v skupini Grintavcev. Pot običajno začnemo v zatrepu doline Ravenske Kočne, od koder se mimo Kranjske koče na Ledinah in nato preko melišč ob spodnjem robu ledenika pod Skuto vzpnemo na Jezersko sedlo. Od tu se proti vrhu Križa dviga slikovit in prepaden greben, po katerem je speljana planinska pot. Ta nam ob prekrasnih razgledih na vrhove kraljestva Rink ponuja vznemirljiva prečenja prepadnih pobočij in atraktivno plezanje po navpičnih skalnih pregradah.
 Foto: PD Kranj
Za planinsko pot, ki je od leta 2018 ZAPRTA, skrbi PD Kranj. Potrebno je obnoviti dostopno pot skozi melišča, nadomestiti izpuljene kline in skobe. Prav tako je potrebno zamenjati potrgane in dotrajane jeklenice, očistiti in zaščititi izpostavljena mesta skalnih in gruščnatih podorov ter pot na novo označiti.
Jubilejna planinska pot Vršič-Zadnje Plate-Prisojnik skozi zadnje okno
Jubilejna planinska pot se začne pri poštarskem domu na Vršiču, od katerega se podamo po zložni poti, ki vodi mimo Sovne glave in ob zahodnem in Jugozahodnem pobočju Prisojnika. Šele pod Malim Razorjem se podamo na zelo zahtevni odsek planinske poti, ki nas vodi skozi atraktivno znamenitost zadnjega okna, preko Zadnjega Prisojnika in naprej na Prisojnik. Ves čas nas spremlja pogled na prelepe okoliške vršace.
 Foto: Boris Pretnar/ slovenia.info
Planinska pot, za katero skrbi PD Pošte in Telekoma Ljubljana, je trenutno ZAPRTA in potrebna obnove. Zamenjati je potrebno potrgane jeklenice in druga varovala, prav tako pa sta nujna čiščenje in označitev poti.
Pekel-Rjavina-Dom Valentina Staniča-pot čez Rž-Kredarica
Z doline Kot nas v Peklu pot usmeri proti Rjavini. Kmalu nas na tej zelo zahtevni planinski poti začnejo spremljati jeklena varovala, ki pomagajo pri napredovanju, ki pa so zaradi podora potrebna sanacije. Vrh Rjavine odpira prelepe poglede na okoliške hribe. Planinsko pot naprej nadaljujemo ob varovalih in nato zlagoma do prve postojanke Doma Valentina Staniča pod Triglavom. Za tiste, ki želite še dlje, vas pot vodi naprej po zahtevni planinski poti čez Rž do Kredarice ali celo dlje na najvišji vrh Slovenije.
 Foto: Jošt Gantar/ slovenia.info
Obnovitvena dela na planinski poti, za katero skrbi PD Javornik Koroška Bela, zajemajo zamenjavo dotrajanih varoval, obnovitev varoval, sanacijo podora in označitev poti.
Matkov kot-Matkov Škaf
Planinska pot nas po dolini Matkovega kota pripelje do znamenitosti Matkov škaf, to je snežne kotanje, narejene iz snežnih plazov pod stenami Mrzle gore.
 Foto: PD Solčava
Skrbnik planinske poti je PD Solčava. Pot želijo dodatno zavarovati na dostopu do Škafa z jeklenico in erozijskimi zaščitami.
Okrešelj-Mrzla gora
Lahka planinska pot nas od Okrešlja vodi prek Mrzlega dola, kjer se obrne proti severu. Kmalu pa se proti severozahodu odcepi na zahtevnejši teren, kjer nas zelo zahtevna planinska pot vodi po avstrijsko-slovenski meji vse do Mrzle gore.
 Foto: Franc Šinko
Potrebna je namestitev novih varoval, zamenjava dotrajanih varoval, nadgradnja 20 metrov varovanja z jeklenicami, čiščenje poti in označitev poti. Za planinsko pot skrbi PD Celje Matica.
Iška-Veliki Ločnik
Planinska pot se iz Iške vije po gozdu ob robu Ljubljanskega barja, kjer se vzpne do Škrilj in nato spusti skozi Želimlje in Podreber. Od tam se dvigne vse do Velikega Ločnika pod Svetim Ahacom. Pot je ena izmed možnosti, ki jo ubere Evropska pešpot E6.
 Foto: Bogdan Seliger
Planinska zveza Slovenije bi sredstva uporabila za čiščenje in nadelavo poti, označitev poti ter za postavitev usmerjevalnih tabel.
Kamniška Bistrica-Presedljaj-Korošica
Od mostu čez Kamniško Belo nas planinska pot popelje čez razgibano moreno in naprej ob potoku, ki ga kmalu zmanjka. Pot se v ključih vije skozi gozd pod mogočno steno Rzenika in naprej, ko bukve zamenja slikoviti macesen in se nam na Pragu odpre pogled na Ojstrico in kotlino Korošice.
Planinska pot, za katero skrbi PD Domžale, je ZAPRTA zaradi plazu z Rzenika. Predvidena je nadelava spremenjene trase zaradi plazu, oprema poti z lesenimi in drugimi varovali, erozijskimi zaščitami ter označitev poti.
Ruše-ob potoku Lobnica-slap Šumik-Bajgot
Iz centra Ruš nas markacije vodijo mimo domačije Janka Glazerja do potoka Lobnica, pot nadaljujemo ob potoku ki nam daje čudovite poglede na brzice in tolmune, številni žuboreči pritoki in visoka drevesa. Ob planinski poti vidimo ostanke vodnih žag in danes edino še delujočo Maroltovo žago. V poletni senci uživamo v hladu in prisluhnemo petju ptic in šumenju mogočnega potoka Lobnica. Planinska pot se začne vzpenjati in nas vodi skozi pragozd - gozdni rezervat, edina gozdna površina na Pohorju, kjer se je ohranil prvobiten sestoj dreves.
Pridemo do slapu Mali Šumik, s poti ga le slišimo, če pa ga želimo tudi videti, gremo navzdol po strmi poti in nazaj po isti. Nadaljujemo pot in prečimo potok Lobnica čez viseči most na jeklenicah. Nato se vzpenjamo po poti in prečimo Vernsko slapišče, kjer nam nudi pomoč jeklenica, nadaljujemo pot in prišli smo do slapu Veliki Šumik, ki je eden naših najmogočnejših slapov.
 Foto: PD RušePD Ruše skrbi za pot, katere del je označen za zahtevno planinsko pot, večina pa je kategorije lahka planinska pot. Potrebna je prenova lesenih in kovinskih varoval, čiščenje in označitev poti.
| 
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih