Želja po pridobljeni pravici za svobodno uporabo znakovnega jezika je gorela zelo dolgo. Naša svetovna prelomnica oziroma najhujši padec v gluhi skupnosti se je zgodila leta 1880, kjer se je v Milanu odvijala mednarodna konferenca vzgojiteljev gluhih, ki je prepovedala uporabo znakovnega jezika pri poučevanju gluhih. Po prepovedi so se potrebe in zahteve gluhih po njihovem jeziku so se zelo počasi uresničevale zaradi prevladovanja oralistične metode po šolah za gluhe, kjer je sicer znakovni jezik prikrito obstajal med sami gluhimi in prav tako tolmačenje, ki pa je slonelo na lastnih izkušnjah in lastnem učenju, zanimanju in iznajdljivosti tolmača pri stiku z gluhimi. Tako se je začel naš dolgoletni boj za svobodno rabo znakovnega jezika.
Gluhi smo želeli biti vidni kljub njihovi nevidni invalidnosti. Biti razumljeni in biti del družbe. Se izobraževati v svojem jeziku. Prejeti vse informacije v njihovem dostopnem jeziku.
Ko smo začeli načrtovati akcijo Gluhi strežejo v planinskih kočah, smo želeli gluhim tudi omogočiti rabo slovenskega znakovnega jezika in dostopnost le-tega hkrati opolnomočiti gluhe, da spoznajo svoje sposobnosti izven cone udobja. Spodbuditi ljudi, da spoznajo gluho skupnost in rabo slovenskega znakovnega jezika. Želeli smo poudariti slovenski znakovni jezik in ga promovirati v času akcije Gluhi strežejo v planinskih kočah, ki se je začela leta 2018. To je bil izmed naših najpomembnejših ciljev. Po uspešno izvedenih akcijah v različnih planinskih kočah, kjer so gluhi stregli mnogim pohodnikom, obiskovalcem, smo doprinesli tudi k popularizaciji slovenskega znakovnega jezika. Veseli smo, da smo lahko prispevali k temu, da se vedno več ljudi zaveda pomena rabe slovenskega znakovnega jezika. In da smo mi, uporabniki slovenskega znakovnega jezika, tu.
Torej po 141 letih "borbe" za svobodno uporabo slovenskega znakovnega jezika ob Zakonu o rabi slovenskega znakovnega jezika (velja od 2002), ki določa pravico gluhih oseb uporabljati slovenski znakovni jezik in pravico gluhih do informiranja v njim prilagojenih tehnikah hkrati uveljavlja pravico do tolmača za znakovni jezik pri enakopravnem vključevanju gluhih oseb v družbeno okolje, se bo tudi ta pravica vpisala v Ustavo.
Vlada je torej že začela s pripravami, da bo dopolnila ustavo z novim 62.a členom, ki se glasi: "Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon."
Z vpisom v ustavo, se bo tako zagotovila ustavnopravna podlaga za ustrezne ukrepe, s katerim bo gluhim in gluhoslepim uporabnikom slovenskega znakovnega jezika omogočeno polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in svoboščin, ki jih določa tudi Konvencija o pravicah invalidov. S tem, ko bo ta pravica končno v Ustavi, ne pomeni, da se je naše delo zaključilo.
Začelo se je!
Z zavedanjem, da mi, kot posamezniki, lahko prispevamo k boljši dostopnosti, lahko poskrbimo z informiranjem drug drugega in spodbujanjem, da bodo dogodki dostopni v slovenskem znakovnem jeziku in s povezovanjem ljudi lahko omogočimo nam, gluhim, dostopnost v slovenskem znakovnem jeziku v javnem življenju.
Želimo sporočiti, da je ravno ta akcija Gluhi strežejo v planinskih kočah odličen primer vključevanja gluhih oseb v družbeno okolje, kjer lahko povsod vidimo, kako ljudje uporabljajo znakovni jezik. Takrat so gluhi razumljeni in sprejeti v družbeno okolje. S to akcijo želimo pokazati družbi, kako lahko vključimo znakovni jezik v naše okolje hkrati s tem omogočimo gluhim enakovredno vključevanje v okolje, kakor ljudje, ki slišijo.
Če še niste bili na kakšni planinski koči, kjer so gluhi stregli v slovenskem znakovnem jeziku, spremljajte naš FB profi Gluhi srežejo in našo spletno stran, kjer aktivno obveščamo, kje bodo gluhi stregli.
Vabimo vas, da obiščete našo akcijo, kjer boste lahko naročili pijačo ali hrano v slovenskem znakovnem jeziku!
Daša Peperko |