NOVICE  

Drage planinke, spoštovani planinci!

Danes je državni praznik, dan slovenskega športa. Praznujemo ga vsako leto kot uvodni dan v evropski teden športa. Pobudo za praznik je dal OKS-ZŠZ in ga namenil promociji športa z željo, da ga obeležimo z lastno športno dejavnostjo. Datum ni izbran slučajno, predstavlja obletnico 23. septembra leta 2000, ko je ob zmagi veslačev Iztoka Čopa in Luke Špika ter strelca Rajmonda Debevca na poletnih olimpijskih igrah v Sydneyju prvič zadonela slovenska himna Zdravljica. 

Zadnjih nekaj let se po vsej Evropi 23. septembra začenja tudi evropski teden športa, nastal na pobudo Evropske komisije, katerega namen je spodbuditi ljudi k telesni dejavnosti, in to ne le v tednu športa, temveč vse leto. Namenjen je vsem, ne glede na starost, izobrazbo ali telesno pripravljenost. Je priložnost, da preizkusimo različne vadbe in najdemo primerno zase. Šport in telesna dejavnost sta pomembna za ohranjanje in krepitev zdravja ter prispevata k aktivnemu in zdravemu staranju. Poleg tega je šport lahko sredstvo za družbeno vključevanje, za širjenje sporočila strpnosti in povezanosti med ljudmi in narodi.

Vrednote, kot so prostovoljstvo, požrtvovalnost, solidarnost, razumevanje in strpnost so skupne številnim športnim dejavnostim, seveda odlikujejo tudi planinsko dejavnost v najširšem pomenu.

Planinsko gibanje je vzklilo iz športnih motivov in narodnozavednih pobud, toda kmalu se je razraslo v širok splet medsebojno se oplajajočih dejavnosti. Prvinski hoji v gore so se pridružili alpinizem, turno smučanje, turno kolesarstvo, gorski tek in še marsikaj. V novejšem času pa so se razvile tudi tekmovalne discipline, kot so športno plezanje, tekmovalno turno smučanje in tekmovalno ledno plezanje. 

Večina teh dejavnosti je povezanih z naravnim okoljem, predvsem z gorami. Planinci smo se med prvimi zavedli dragocenosti kot tudi krhkosti narave, se postavili njej v bran in se zavezali načelom njenega ohranjanja in trajnostnega razvoja. 

Za razvoj naših športnih dejavnosti smo nadelali gosto mrežo planinskih poti, postavili številne koče, opremili naravna plezališča, prizadevamo si tudi za postavitev objektov za športno plezanje. Za vse to so zaslužni številni prostovoljci, markacisti, graditelji in gospodarji koč, organizacijski delavci v planinskih društvih.

V čudoviti svet gora pa moramo vstopati spoštljivo in odgovorno, zato je posebna skrb v PZS namenjena različnim oblikam usposabljanja članstva, pri čemer je poudarek na varnosti gibanja in ohranjanju naravnega okolja. 

Planinske dejavnosti povezuje in bogati tudi razvejana kulturna dejavnost, planinska literatura s Planinskim vestnikom na čelu, zborovsko petje, video in filmska produkcija, okrogle mize in predavanja.

Živimo v čudnih časih, kjer nam ritem življenja v preveliki meri določa virus covid-19, nekaj, kar bi si pred dvema letoma težko predstavljali tudi v najbolj morečih sanjah. Bridke izkušnje in nove tehnologije so nam sicer omogočile vrnitev v kolikor toliko učinkovit delovni ritem, žal pa ne morejo nadomestiti okrnjenih osebnih stikov, priljubljenih društvenih srečanj, izletov v tuje gore, sproščenih potovanj. Pa vendar, umik v naravo številnim med nami pomeni najboljše zdravilo proti stresnemu vsakdanjiku, krepi naše zdravje in nam vrača voljo do dela in nasmeh na naša lica.

V gorah se srečujemo posamezniki, družine, skupine, mladi in stari, v zavetju koče za skupno mizo, morda prvič skupaj ali pa že stari znanci. Tam zgoraj bodimo vsi enaki, prepogoste razprtije pustimo v dolini.

Srečno na naših poteh!

Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije

* Govor na proslavi ob dnevu slovenskega športa v Sevnici 23. septembra 2021.