Trinajstič zapored je potekala letna konferenca mreže Gorniške vasi. V vasi Lungiarü na Južnem Tirolskem se je zbralo več kot 90 predstavnikov mreže zdaj že 35 vasi. Tema letošnjega srečanja je bilo Gorsko kmetijstvo - sanje ali resničnost.
Od 1. do 3. oktobra 2021 je v vasi Lungiarü na Južnem Tirolskempotekala letna konferenca mreže Gorniške vasi (Bergsteigerdörfer), ki so se je udeležili župani in drugi predstavniki vasi (partnerski obrati, kmetje, zaposleni v turizmu ali občinskih obratih) ter predstavniki planinskih zvez, ki so nosilke mreže v posamezni državi. Ker mreža gorniških vasi predstavlja bistvo udejanja Alpske konvencije, se je konference udeležila tudi Alenka Smerkolj, direktorica Alpske konvencije. Slovenijo so na konferenci zastopali predstavniki obeh slovenskih gorniških vasi - Jezerskega in Luč - ter predstavnika PZS.
Udeleženci letne konference mreže Gorniške vasi v vasi Lungiarü na Južnem Tirolskem (foto Alfred Moling)
Gorsko kmetijstvo predstavlja ključni element pri ohranjanju in vzdrževanju gorske kulturne krajine. Za gorniške vasi pa so skupni izzivi, kako gorsko kmetijstvo ohranjati pri življenju, kar pomembno vpliva tako na ohranjanje poselitve kot na kakovost turistične ponudbe. Predstavljeni so bili primeri dobrih praks iz alpskega prostora, tako širše kot iz gorniških vasi, kar je bilo podlaga za razprave. Izstopala je predstavitev Val Posciava, doline v Graubundnu v Švici, ki je s pomočjo domačinov uspela prek najrazličnejših kmetijskih in obrtnih dejavnosti ne samo ohraniti izjemno kulturno krajino, ampak je postala vzorčna regija za lokalne bioizdelke. V panelnem delu je bil predstavljen tudi primer Šenkove domačije z Jezerskega, na kateri se trudijo vzgajati avtohtone pasme živali in skrbijo za biotsko raznovrstnost, kar se odraža tudi v turistični ponudbi domačije.