NOVICE  

Po sto letih v naravi najdemo približno dve tretjini glavnih mejnikov, tretjina pa jih je bila uničena ali odpeljana. Vendar pri hoji do lokacij, s katerimi je bila meja med obema vojnama razdeljena sektorje, ne iščemo zgolj betonskih stebričkov. Cilj obiska v vodniku Meja na razvodnici opisanih točk ni povezovalen, da bi rapalsko mejo prehodili po mejni črti, kajti takšna hoja bi razkrila le tehnično težavnost trase. Poti po njej namreč ni, in je nikoli ne bo.

Smisel hoje po opisih najdemo v drugačnosti. Kraje in gore bomo s prebranimi zgodbami doživeli drugače kot kdaj prej. Spoznali bomo rapalsko mejo in posledice na ljudi in ločili materialno dediščino v dolinah in gorah, saj je bilo na vsaki strani meje drugače. Drugačna je bila miselnost oblasti, drugačna infrastruktura, drugačni so bili utrdbe in bunkerji, ki so varovali mejo in drugačni organi, ki so jo nadzirali. Ob njej pa so živeli ljudje enega naroda in živeli svoje zgodbe o trdem življenju, nevarnem tihotapstvu, lahkem zaslužku ter ljubezni, ki je usodno oplazila marsikoga v krajih, čez noč razdeljenih zaradi meje.