Plazovni nahrbtnik je pripomoček, s katerim imamo največ možnosti preživetja v primeru zasutja v snežnem plazu. Svetujemo ga vsem, ki se v zasnežene gore odpravljajo pogosteje, kot so turni smučarji. A ob tem še dodatno planince nagovarjamo, da uporaba plazovnega nahrbtnika še ne pomeni, da se lahko dodatno izpostavljamo tveganju, v smislu: "Dajmo odpeljati, saj imamo plazovni nahrbtnik. Če se utrga plaz, se bomo že izmazali."
Za obisk gora pozimi potrebujemo popolno zimsko opremo - cepin, dereze in čelado, ob obisku visokogorja tudi plazovni trojček. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč. Poleg tehnične opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo niti na rezervna oblačila in na dejstvo, da je pozimi dan krajši in da je večina planinskih koč zaprta, zaradi česar potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku. Ne pozabimo niti na zemljevid, čelno svetilko s polnimi baterijami, prvo pomoč ter alu-folijo ali veliko črno vrečo za zaščito pred podhladitvijo.
Prav tako je obvezen del tehnične opreme vsakega gornika plazovni trojček, je pojasnjuje inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi: "Plazovna žolna je namenjena grobemu in plazovna sonda finemu določanju lege ponesrečenca, plazovna lopata pa hitremu in učinkovitemu izkopavanju, saj je možnost za preživetje v snežnem plazu največja v prvih 15 minutah po zasutju. Plazovni trojček moramo vedno uporabljati v kompletu, saj le celoten omogoča učinkovito iskanje zasutega v plazu, za kar pa seveda znova potrebujemo znanje in izkušnje." Vsakdo, ki se pozimi znajde v gorah, bi moral obvladati dvosmerni test plazovnih žoln, iskanje zasutega s plazovno žolno in odkopavanje zasutega. Trenutno je največja nevarnost kložastih plazov, ki so na celotnem območju držav alpskega loka najpogostejši vzrok za nesreče in smrt v gorah, opozorja Šerkezi: "Kloža je trda, zbita plošča snega, ki se utrga, sproži že ob manjši obremenitvi - če kot planinec stopimo nanjo, če turni smučar nanjo zapelje - in se po njej zapeljemo po pobočju navzdol. Hitro dosežemo veliko hitrost in nam praktično ni rešitve. Klože so največja skrb tudi najizkušenejših planincev, kot so vodniki, inštruktorji, gorski reševalci, saj jih je težko predvideti oz. oceniti."
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih