sobota, 23. november 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

NOVICE  

sreda, 29. december 2021, ob 13.30 uri, ogledov: 2794

Alpe Adria Trail: Skozi osrčje Julijskih Alp ob razgledih, ki kličejo po postanku

Splošno | Poti | 
Komisija za planinske poti | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Pohodniška pot Alpe Adria, ki povezuje avstrijsko Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, jo ubere tudi skozi Triglavski narodni park, iz Gorenjske preko prelaza Vršič na Primorsko. O tem delu poti smo se pogovarjali z oskrbniki Poštarskega doma na Vršiču, ki poudarjajo: »Pot Alpe Adria v Triglavskem narodnem parku poteka skozi osrčje Julijskih Alp. Tu razgledi na poti enostavno kličejo po postanku. Vsak nov korak, ki ga naredimo nam odpira nove rajske razglede na vršace, prepadne stene, jezera, snežišča, brezna, dve veličastni naravni okni in Ajdovsko deklico v ostenju Prisojnika«.

Pot Alpe Adria na skupno 43 etapah in približno 750 km povezuje tri regije: avstrijsko Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Pohodniška pot vodi od vznožja najvišje gore Avstrije, Velikega Kleka, skozi najlepšo koroško gorsko in jezersko pokrajino in brez velikih ovinkov mimo stičišča treh dežel Avstrije, Slovenije in Italije naprej do Jadranske obale in kraja Milje (Muggia).

Pot Alpe Adria oglašujejo kot pohodništvo po rajskem vrtu. Kaj rajskega ponuja ta del poti iz Kranjske Gore čez Vršič v Trento?

Pot Alpe Adria v Triglavskem narodnem parku poteka skozi osrčje Julijskih Alp. Tu razgledi na poti enostavno kličejo po postanku. Vsak nov korak, ki ga naredimo nam odpira nove rajske razglede na vršace, prepadne stene, jezera, snežišča, brezna, dve veličastni naravni okni in Ajdovsko deklico v ostenju Prisojnika.

Tu se na poti čez Vršič pohodnik srečuje z zgodovinskimi spomini na epopejo prve svetovne vojne - grobišča, Ruska kapelica in zgodovinska izgradnja ceste na najvišji cestni prelaz v Slovenji, ki povezuje Primorsko ter Gorenjsko. Na samem prelazu pa pohodnika pričakajo pogledi na vse strani neba, od osrčja Julijskih Alp v dolino Trente in vse do Koroške. Ob spustu v dolino Trente pot pelje mimo enega najlepših in najčistejših kraških izvirov v Julijskih Alpah, ki rojeva smaragdno hči planin, veličastno reko Sočo.

F014859_alpe_adria_trail_kranjska_gora_jost_gantar_photo_mDaljinska pohodniška pot Alpe Adria v 43 etapah in približno 750 km povezuje avstrijsko Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino (foto slovenia.info, Jošt Gantar).

Kateri je po vašem mnenju najlepši skriti biser Vršiča?

Eno najlepših umetnin kar jih je oblikovala narava najdemo ob poti na prelaz Vršič. Kamniti obraz Ajdovske deklice v ostenju Prisojnika najlepše vidimo prav iz razglednega grička ob našem Poštarskem domu na Vršiču.

Legenda o Ajdovski deklici pravi, da je bila Ajdovska deklica dekle dobrega srca. Živela naj bi pod previsnimi stenami Prisojnika in pomagala popotnikom čez snežne zamete iz Vršiča v Trento, da se ne bi izgubili. V znak hvaležnosti so ji vedno prinašali hrano in pijačo. Poleg tega, da je pomagala popotnikom, je bila tudi sojenica, kar pomeni, da je prerokovala usodo novorojenčkom. Neko noč je ponoči obiskala mater, ki se ji je rodil sin. Sinu je prerokovala, da bo postal lovec in ubil Zlatoroga, ki ga bo pogubil. Ko so za prerokbo slišale druge ajdovske deklice, so Ajdovsko deklico preklele, ker je napovedala smrt Zlatorogu. Ko se je vrnila nazaj na Prisojnik, je Ajdovska deklica za vedno okamenela. Njena prerokba se je čez čas začela. Nekega dne je deček po gorah lovil divje živali. Ko je našel Zlatoroga, je vanj naperil puško in ustrelil. Iz Zlatoroga se je scedila kri, s katere je zrasla Triglavska roža. Zlatorog je pojedel listič te rože in si opomogel. Ko je zagledal dečka, ga je takoj začel potiskati proti robu in deček je padel v dolino ter odšel v pozabo.

F014858_ajdovska_deklica_kranjska_gora_jost_gantar_photo_mPogled na skriti biser - Ajdovsko deklico v ostenju Prisojnika (foto slovenia.info, Jošt Gantar).

Kolikšen delež obiskovalcev Poštarskega dela je pohodnikov po poti Alpe Adria Trail?

Po naših ocenah je delež pohodnikov po poti Alpe Adria Trail relativno nizek. Pri nas se na Poštarskem domu na Vršiču ustavi le okoli 50 pohodnikov letno. Vsekakor bi si želeli, da bi bila ta pot bolj obiskana.

Kakšen zalogaj je urejanje planinskih poti na poti Alpe Adria in Slovenski planinski poti, ki pri vas stopata z roko v roki?

Za razliko od Slovenske planinske poti je Alpe Adria Trail namenjena vsakomur, ki se želi nadihati svežega zraka in spoznavati lepote alpskega sveta. Markacisti pravijo, da se na planinskih poteh v Sloveniji lahko nadihaš svežega zraka pa tudi malo divjine. Zato so nekaj posebnega in tako privlačne.

Večino poti je dokaj enostavno vzdrževati v skladu z ustaljeno prakso urejanja planinskih poti. Največje preglavice povzroča erozija, kjer voda odnaša podlago. Planinci lahko pomagajo tako, da se držijo pravil obnašanja na planinskih poteh. Ne odmetavajo smeti, ki dušijo naravno rastje, saj to s svojimi koreninami drži zemljo na mestu. Hodijo zgolj po označenih poti in se izogibajo morebitnim bližnjicam. Te so še posebej razdiralne za planinske poti, saj predstavljajo struge, ki hudourniške vode usmerjajo ravno na planinske poti in razdirajo, kar se markacisti trudijo ohranjati za planince.

Hkrati pa se moramo zavedati, da je na planinske poti potrebno iti primerno opremljen ter psihično in fizično pripravljen. O vsaki poti se najprej dobro pozanimati kaj zahteva od nas in ali smo to sposobni dati. Planinske poti so nam sposobne dati marsikateri izziv pa tudi ogromno nagrad.

F013562_juliana_trail_julian_alps_hiking_alex_strohl_photo_mPlaninske poti so nam sposobne dati marsikateri izziv pa tudi ogromno nagrad (foto slovenia.info, Alex Strohl)

Ta odsek poti poteka skozi Triglavski narodni park - kaj vse morajo zato upoštevati pohodniki?

Gorski vrhovi, bogastvo rastlinskega sveta, kulturna krajina s planinami in slikovitimi vasicami z bogato kulturno dediščino vabijo k obisku edinega slovenskega narodnega parka. Zato se morajo pohodniki in ostali obiskovalci na pot po Triglavskem narodnem parku odpraviti z občutkom in zavedanjem, da so le gostje čudovite, a občutljive narave, ki naj tudi po njihovem obisku ostane nespremenjena.


PRAVILA RAVNANJA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU

  • Vaša pot v Triglavskem narodnem parku naj bo pot, ki se je boste z veseljem spominjali. Izberite jo vašim sposobnostim primerno.
  • Vaše vozilo pustite na označenih parkiriščih. Na območju parka jih je dovolj.
  • Hodite po označenih poteh. Ne povzročajte hrupa. Živali vam bodo hvaležne.
  • Spoštujte življenjski prostor rastlin in živali. Občudujte jih tako, da s svojo prisotnostjo ne boste motili njihovih zgodb, ki so prav tako edinstvene kot vaša.
  • Pse vodimo na vrvici.
  • Jasne noči, posute z zvezdami, doživljajte na klopeh planinskih koč, zavetišč in bivakov. Kampiranje in bivakiranje izven za to določenih mest ni dovoljeno.
  • Bodimo nemoteči obiskovalci, ki v prostor ničesar ne prinašamo in iz njega ničesar ne odnašamo. Ničesar, kar ni shranjeno v nas samih ali na spominski karticah.

F010702_ikonicni_pomlad_medja_18_009_photo_mPohodniška pot Alpe Adria poteka skozi edini slovenski narodni park (foto slovenia.info).


Barbara Kelher


-----------------------
Povezane novice:
Tina Novak Samec: Z vami smo Brici pripravljeni deliti največ - naše vsakdanje življenje
Martin Šolar: Povsod, kjer po Posočju vodi Alpe Adria, je rajsko lepo 
Andrej Bandelj: Kras je z neokrnjeno pokrajino, starodavnimi vasmi in širnimi razgledi približek raja

 


Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih