NOVICE  

V Lomski dolini ležijo tri vasice: Grahovše, Potarje in Lom pod Storžičem (v vasi si lahko ogledamo cerkev sv. Katarine in staro lipo). Slednji je bil leta 1999 izbran za najlepšo vas na Gorenjskem. Vasice obdajajo senožeti z alpskimi rastlinami in pretežno smrekovimi gozdovi, med njimi so pašniki in polja. Dolino Lomščice je nekdaj prekrival ledenik s Storžiča, ki je segal vse do sotočja Lomščice in Tržiške Bistrice, kjer je nasul čelno moreno. Lom je dobil táko ime, ker se je baje ob potresu med Storžičem in Javornikom vsul plaz, zaradi česar je bila Lomščica (po Valvasorju) še nekaj let kalna (lom, zlom, prelom, polom). Dolga stoletja so se prebivalci ukvarjali s fužinarstvom, zato so se pojavili ‘golcarji' (holcarji), ogljarjenje pa je bil dolgo časa poglavitni poklic okoliških kmetov in kajžarjev.

Na obisk v Domu pod Storžičem

Skozi Lomsko dolino in mimo vasi je speljana cesta, ki je do Grahovš, kjer je urejeno parkirišče, asfaltirana. Makadamska cesta vodi še naprej večinoma ob potoku vse do Doma pod Storžičem na višini 1123 metrov, na robu planine Jesenje pod severnim ostenjem Storžiča. Do doma se lahko pripeljemo z avtom, gorskim ali električnim kolesom, ali pa pridemo peš. S parkirišča v Lomski dolini vodi markirana pot ob cesti, v zgornjem delu pa skozi Senožeti (30 minut). Od doma je lep razgled na bližnje severno ostenje Storžiča, ki se proti vzhodu dviga nad planino Jesenje, in na Mali Storžič z grebenom Psice, ki pada proti zarezi Mala Poljana med Storžičem in Tolstim vrhom.

Veliki Javornik ali Ženiklovec

Markiranih poti do bližnjih vršacev, je cela vrsta, naša pa bo vodila na Ženiklovec, imenovan tudi Veliki Javornik, 1715 m. To je prijeten sredogorski vrh na severni strani doma pod Storžičem, ki ga razmejujeta dve dolini, na zahodu Lomska, na vzhodu Podstoržič. Prijeten in lahko dostopen vrh je pogosto cilj obiskovalcev. Markirana pot sicer ne pripelje prav nanj (vendar vzpon kljub temu ni težaven), pač pa na planino Javornik pod vrhom, kjer stoji planšarija, 1535 m (odprta ob koncih tedna vse leto). Razgled z vrha je neobičajen, saj gledamo Storžič »od zadaj«, nad valovitim gozdnim svetom pa je na severni strani razpotegnjen dolgi greben Košute. V bližini sedla Dol se lahko ustavimo v prijetni koči, imenovani Pr' Zdravc, kjer nas tudi postrežejo. Ženiklovec je tudi pozimi pogosto obiskovan, saj je priljubljen cilj turnih smučarjev (včasih je tu delovala celo smučarska vlečnica).

Če nam bo pri povratku ostalo še kaj časa, je le streljaj od Tržiča na severni strani naravni spomenik Dovžanova soteska. Kamnine soteske Tržiške Bistrice za Slovenijo niso običajne, saj so iz paleozoika. Drugačnost teh skal zaznamo že na prvi pogled. V pomoč nam je tudi geološki steber na zgornjem parkirišču, saj so tu predstavljene vse geološke plasti, ki jih lahko vidimo v soteski. Dovžanova soteska je posebej znana po fosilih, najbolj znana je luknjičarka Schwagerina carniolica. Nad sotesko se dvigajo zanimivi apnenčasti Kušpergarjevi turni, kjer je urejeno plezališče. Tržičani so skozi sotesko uredili Pot čez Galerije. Posebnost soteske je tudi ozek cestni predor.