NOVICE  

Glavnina naložbenih del je bila izvedena v letošnjem poletju in jesenskem času. Kot je že iz imena razpisa razvidno, je bil namen razpisa povečati energetsko učinkovitost in zmanjšanje okoljskega vpliva planinskih objektov ter zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, ki ga ustvarjajo planinski objekti skozi ves življenjski cikel. Investicije so bile tako usmerjene predvsem v izvedbo izolacij, tako strešnih kot stenskih in nekje tudi talnih ter zamenjavo stavbnega pohištva. Precej investicij je vključevalo tudi zamenjavo naprav za proizvodnjo toplote, od tega veliko toplotnih črpalk za sanitarno vodo ter različne ukrepe za zmanjšanje porabe vode. Nekatere koče so vgradile ali sanirale male čistilne naprave, postavile lastno sončno elektrarno, zamenjale staro in dotrajano električno napeljavo ter dimniške tuljave (predvsem kot upravičen ukrep večje požarne varnosti).

Obnovljena Cojzova koča na Kokrskem sedlu (foto Matej Ogorevc)

Med investitorji oz. prejemniki sredstev sta tudi planinski koči Frischaufov dom na Okrešlju in Mozirska koča na Golteh, ki sta pred leti pogoreli v požaru. Zaradi zahtevnosti gradnje in velikega finančnega vložka bosta koči za planince ponovno odprti predvidoma v letu 2023. Koča, ki ni pogorela, a je bila na istem mestu praktično povsem na novo zgrajena, pa je Planinska koča na Uskovnici, ki pa je zopet odprta že od junija letošnjega leta naprej.

»V Planinski zvezi Slovenije, kot tudi v društvih in planinskih kočah smo hvaležni, da je država prepoznala potrebo po izboljšanju planinske infrastrukture. Ne glede na zahtevnost investicij tako v gradbenem in finančnem smislu, leto 2022 je bilo namreč za gradbeništvo ena najtežjih v zadnjem času, kot glede administrativne izpeljave, je večina investicij že končanih in s tem prijetnejših tako za obiskovalce kot nenazadnje tudi za osebje v kočah. Obenem se nadejamo še za kak podoben razpis v prihodnjem finančnem obdobju, saj je potreb po obnovah planinskih koč še precej,« je dodal strokovni sodelavec PZS za področje Gospodarske komisije Dušan Prašnikar.

Seznam prejemnikov sredstev na razpisu

Planinsko društvo LPP je bilo uspešno na razpisu in je za obnovo Koče na Planini pri Jezeru pridobilo 204 tisoč nepovratnih sredstev. »Na koči smo še pred sezono menjali stavbno pohištvo, kasneje naredili novo macesnovo fasado z 20 cm izolacije, izolirali podstrešje v mansardi, menjali kurilno napravo z energetsko učinkovitejšo, prenovili smo solarni sistem, vgradili prezračevalni sistem, menjali opremo v čistilni napravi, vgradili protipožarne senzorje, vgradili opremo za varčevanje z vodo in kupili stiskalnico. Prav tako smo obnovili brunarico, ki jo bomo v času sezone tržili za spanje.

Obnovljena Koča na Planini pri Jezeru (foto PD LPP)

Oktobra smo prenovili gostinske prostore, razsvetljavo v gostinskih sobah, predelali sanitarije in največjo sobo v koči predelali v tri dvoposteljne sobe, po katerih je veliko povpraševanje. Vse spremembe smo načrtovali skupaj z izbrano arhitektko. Predvidevamo, da bomo v energetsko sanacijo vložili tudi nekaj več kot 100 tisoč evrov lastnih sredstev in tako v naslednji sezoni mogoče izvedli še nekaj olepševalnih del ter tako po skoraj 40 letih startali v novo sezono z energetsko in vsebinsko prenovljeno kočo,« je razložil predsednik PD LPP Tomaž Rusimovič. Ob tem je dodal, da je bilo po besedah oskrbnika letos za 30 odstotkov več prometa kot lani ter da so bili v veliki večini obiskovalci koče tujci.

Koča na Loki pod Raduho ima novo streho in sončno elektrarno (foto PD Luče)

Uspešno na razpisu je bilo tudi Planinsko društvo Luče. Na razpisu je pridobilo 100 tisoč evrov nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo Koče na Loki pod Raduho. »Od poletja naprej ima naša koča novo izolirano leseno fasado, izolirano podstrešje in sončno elektrarno. Vrednost investicije je bila 145 tisoč evrov in DDV, odobrena sredstva ministrstva so bila dobrih sto tisoč evrov. Preostanek smo pokrili z donacijami in s kreditom,« je obrazložil predsednik PD Luče Bogomir Pečovnik. Ob tem je dodal, da imajo v koči najemnika, zato o prometu koče ne more govoriti, mnenja je, da je bilo v koči veliko planincev in da lahko potrdi, da je bilo v manj kot mesecu dni 600 vpisov v knjigo na vrhu Raduhe.