NOVICE  

Vsakdo, ki bo hodil po Kanalskem Kolovratu, bo občutil tišino. Še slemenska cesta, ki vijuga z Goriških Brd preko Korade do sedla Solarji in se na sever nadaljuje na "Livški" Kolovrat, je tiha in samotna, prometa ni veliko. Sodeč po ostankih preteklosti je bilo življenja pred leti tam mnogo več. Kaj hitro bomo pri pohodih prišli do ruševin, do v bršljan obraščenih domačij, sledov drugačnih časov. Naleteli bomo tudi na številne ostanke soške fronte, zanimiv je muzej na prostem na bližnji vzpetini Na Gradu (že na "Livškem" Kolovratu). Svet Kambreškega je lep tudi zaradi izjemnih pogledov na Julijce, na Beneško Slovenijo, tudi na morje v Tržaškem zalivu in tja čez Sočo, na oddaljene vzpetine Trnovskega gozda in Idrijsko-Cerkljanskega hribovja. Smo pravzaprav nizko (Kanalski Kolovrat ne preseže tisoč metrov), a dovolj visoko, da je Furlanska nižina pod nami in da Julijcev ne zakriva več nič.

Korada

Kanalski Kolovrat premore številne vzpetine, na nekatere se zlahka povzpnemo v manj kot uri kar s slemenske ceste. Tokrat smo izbrali najjužnejši vrh, planotasto Korado, ki se je bomo lotili po daljši poti, povsem iz doline (čeprav na Korado pripelje cesta). Na povratku lahko obiščemo še romarsko cerkev Marijino Celje nad Ligom (tudi po cesti).

Iz središča Kanala ob Soči gremo čez znameniti kamniti most in pod podvozom železniške proge, kjer zavijemo levo. Nadaljujemo po cesti in navzgor po ulici do razcepa, kjer krenemo levo. Takoj, ko prečkamo potok Gorevšek, zavijemo desno ob njem navzgor, kmalu zatem levo in potem hodimo ves čas prečno v vzponu čez gozdnata pobočja. Ko s travnikov kmetije Ravna ponovno stopimo v gozd, gremo na prvem razcepu strmo desno navzgor. Pozor! Na tem delu je zaradi žledoloma trasa poti drugačna kot na starejših zemljevidih (tam gre naravnost). Po kratkem vzponu zavijemo desno na nekdanji kolovoz, mimo ostankov domačije, od tam pa položno do asfaltne slemenske ceste, ki povezuje Lig in Kojsko. Po njej levo in na sedlu pod Sv. Jakobom levo v gozd ter po lepi potki do cerkvice (ta vrh je lahko tudi samostojni izlet, če se na sedlo pripeljemo). Z vrha se spustimo proti jugu, gremo večkrat rahlo gor in dol do senožeti, kjer spet naletimo na asfaltno cesto. Ko pridemo do razcepa za Zarščino, gremo desno, potem pa po makadamski cesti in zopet levo na stezico ter v vzponu skozi gozd do cerkvice sv. Genderce (sv. Jedrt) na veliki planoti Korade. Do najvišje točke je čez travnik še 5 minut, do Zavetišča na Koradi (tel. +386 41 352 584) pa slabih 10 minut.

Kraji v Spodnji Soški dolini na obeh straneh reke so zaznamovani z velikim Slovencem, vsestranskim Valentinom Staničem (1774-1847). Rojen je bil v Bodrežu na levem bregu Soče (v bližini Kanala), kot duhovnik je služboval na bližnjih Banjšicah in kar deset let v Ročinju, od koder se po cesti vzpnemo na Kambreško. Ljubitelji gora Staniča poznamo kot velikega osvajalca tedaj še nedostopnih vrhov: prvi je bil na bavarskem Watzmannu, kot prvi samohodec na avstrijskem Grossglocknerju, prvi je izmeril višino Triglava. Kaj vse je počel, lahko preberemo v knjigi Cerovščkov gospod ali pa v romanu Blagoslov gora. V krajih ob Soči so ponosni na Staniča, to kažejo številna poimenovanja, nenazadnje nosi njegovo ime tudi Planinski dom pod Ježo (tel. +386 51 320 284). Dom stoji ob cesti, ki se vije po Kanalskem Kolovratu. Na tistem izjemnem mestu se ustavite - doživeli boste samoto, zelenje, razglede.

Besedilo in foto: Marjan Bradeško

OSTALI IZLETI ZELENE TRANSVERZALE

Zeleni izlet: Ženiklovec nad Lomsko dolino
Zeleni izlet: Samotne kmetije, podzemne jame in razgledne poti, Čreta na planoti Dobrovlje