|
|
NOVICE
sreda, 15. februar 2023, ob 15. uri, ogledov: 1144 Ocena alpinistične sezone 2022| Alpinizem | Društva | Mladi alpinisti | Splošno | | | Komisija za alpinizem | | | | Objavil(a): Barbara Gradič Oset | | Čeravno so prvi del alpinističnega leta 2022 še zaznamovale virusne omejitve, ga lahko, ko nanj pogledamo v celoti, že označimo kot prvo pokoronsko. Z vidika uspešnosti se bo zapisalo med povprečne, brez zvenečih (razen medijsko) dosežkov/presežkov. | Trend postopnega upadanja kakovosti, ki ga nekoliko zavira sicer vedno manj številčna skupnost odličnih posameznikov in posameznic, maje glave in sivi lase generacijam, ki so resno plezanje že obesile na klin, ter sproža številna (vedno bolj neprijetna) vprašanja, kako obrniti voz. Zdi se, da s stapljanjem našega alpinizma z alpinizmom zahodnjaške, razvite družbe, malce objokujemo stare dobre čase, na katere spominja (kako dolgo še?) le še - nenavadno, a resnično in na srečo - vedno bolj zajetna državna podpora. Ta se ob manku odprav usmerja v taborništvo in aktivnosti alpinistične baze, pri čemer si vsi želimo dolgoročnih pozitivnih učinkov, bojimo pa se, da gre le za umetno dihanje težko ranjenega bolnika.
V letu 2022 je na pot krenilo šest odprav, ki so bile podprte s pomočjo razpisanih sredstev KA; najviše je, po jugozahodnem razu tik pod vrh Gašerbruma III (v najbolj resnem in vizionarskem cilju lanskega leta), z britanskim soplezalcem priplezal Aleš Česen, daleč najbolj pa je odmevala prva samostojna himalajska odprava mlade naveze v sestavi Matija Volontar (vodja), Bor Levičnik in Žiga Oražem, ki se je izkazala s hitrim, enodnevnim vzponom v tako rekoč rezervnem cilju odprave - tisočmetrsko smerjo Screaming barfies v zahodni steni šesttisočaka Pomlace. V senci izpostavljenega himalajskega vzpona je ostala prezrta uspešna mlada koroška odprava v Peru, kjer je naveza Anja Petek-Andrej Jež (znova s pridruženim lokalcem Aritzo Monasteriom) zmogla preplezati zgornjemu morda primerljiv cilj: vzhodno steno (zadnji čas med našimi plezalci priljubljenega) Hualcana; dober kilometer visoko in objektivno precej resno prvenstveno smer Fango fiesta so preplezali v dveh dneh, prav toliko pa porabili še za dostop in sestop do vznožja. Med odpravami velja posebej izpostaviti še patagonsko izkušnjo, kjer sta prekaljena mačka Luka Krajnc in Luka Lindič predala izkušnje nadobudnim Blažu Karnerju, Gregorju Šeglu, Krištofu Frelihu in Andražu Šparovcu; medtem ko sta se izkušena posvečala velikopoteznemu projektu v južni steni Poincenota, so mladi preplezali nekaj lepih smeri v stenah Exuperyja, Guillaumeta in Gorette (stebra v Fitz Royu).
Žal je mnogo manj načrtov uspelo uresničiti Luki Lindiču in Ines Papert na odpravi v Skalno gorovje v Kanadi; preplezala sta številne drzne, krajše kombinirane izzive in eno prvenstveno skalno smer. Vse brez izjeme zelo izstopajo iz povprečja po zahtevnosti in resnosti, v velikih stenah pa sta ostala le pri poskusih in ogledovanju. Odpravarske izkušnje so nabirali tudi mladi Kamničani v kirgiškem Djangartu (zaradi zapletov z logistiko so bili prikrajšani za nekaj želenih ciljev), v Peruju pa se je udejstvovala manjša mariborska zasedba, ki je obdelala nekaj tamkajšnjih klasik.
Med odpravami sta, predvsem zavoljo dobrega (in rednega) poročanja, precej zanimanja poželi tudi obe himalajski v ekspedicijskem slogu: v organizaciji Slovenske gorniške šole na Manaslu s precej neposrečenim zaključkom in v organizaciji Fakultete za šport UL, kjer so mladi člani PK Rifnik ob podpori uveljavljenih alpinističnih imen uspeli odsmučati s sedemtisočaka Himlung. Nasprotno sta v skoraj popolni anonimnosti v kirgiškem Ak-Suju plezala Jegličeva in Šorl.
Kot že uvodoma omenjeno se je v 2022 mnogo več pozornosti usmerilo v raznovrstne tabore. Po kakovosti vzponov je izstopalo enotedensko zimsko gostovanje cvetobera našega mladega alpinizma na Škotskem na začetku leta, v Tatrah na koncu leta, poletno skalo pa so perspektivci okušali v Treh Cinah. Domači tabori so potekali na Raduhi (zima), Peci (pomlad) in v Trenti (jesen), že drugič zapovrstjo poleti v Klinu/Krnici, posebej pa velja izpostaviti ženske tabore; pozimi in poleti so plezale okoli Vršiča, spomladi v Paklenici, gostile so francoske plezalke, prav tako tudi znamenito srečanje RHM na vrhuncu poletja v Martuljku.
Med najpomembnejšimi vzponi in akterji sezone velja, ob že izpostavljenih odpravarskih dosežkih, izpostaviti Lindičev prosti vzpon v smeri Nevidna preobrazba v Ajdovski deklici, ki sta jo s Papertovo opremila tekom poletja; žal so morebitni ponavljalci prikrajšani za informacijo o oceni, kar nemara nakazuje nove trende v vrhunskem alpinizmu. Med letnimi prostimi ponovitvami ne moremo mimo Jerneja Kruderja: po Krajncu je drugi Slovenec s preplezano impozantno Bellavisto v Cinah, ob tem pa je prosto, tako rekoč mimo grede, zmogel še Via Italiano v Piz Chiavazes, Ribo v Marmoladi in Rajčevo v Križevniku. Med ključne akterje poletja nedvomno prištevamo tudi mladega in obetavnega Bora Levičnika, ki je v skali napravil kakovosten preskok: Beli pajek, Nejčeva, Sreča na vrvici, Trenutek, ki vznemirja, Johanca in spominska Grege Lačna v Steni so pomembne (nekatere prve) ponovitve. V skali vsako leto premika meje tudi Luka Stražar, ki je v 2022 dodobra obdelal Sfingo (vključno z njenim Obrazom), gotovo pa sta se z Gašperjem Pintarjem najbolj naplezala ob drugi ponovitvi legendarne Korenine.
Hit poletja je nedvomno predstavljala južna stena Krofičke, ki je bogatejša za nekaj dobrih smeri: Hola Peru (Petek-Jež), Neki lepga (Petek-Volk), Zatišje pred viharjem (Volk-Jež) in nekoliko daljši Zaklad (Grmovšek-Volk). Le streljaj stran sta v Ojstrici Supin in Volk ustvarila Mistično potovanje kosmatega princa, Mavhar in Volk pa podaljšala (dokončala) Tempelj skrivnosti. Med pomembnejše ponovitve lahko uvrstimo še prosto preplezane Brenine joške v Raduhi izpod Štularjevih rok. Z impozantnostjo nas je presenetila nova alpska športna smer Eremit v Špici v Planji izkušenega veterana Ruparja in njegove soplezalke Krajnikov, poletje pa so z Walkerjevim stebrom v Grandes Jorasses zaokrožili Grmadniki Ramšak ter brata Kračun.
Najpomembnejši zimski vzpon v lanskem letu predstavlja No siesta v Grandes Jorasses; v treh dneh sta jo preplezala Luka Stražar in Nejc Marčič. Med večjimi alpskimi stenami velja izpostaviti še dva pomladanska vzpona v Klasični smeri v Eigerju - najprej Karner in Štular, za njima še Petkova in Jež, sicer pa je zima pri nas postregla s povprečnimi razmerami in redkimi izstopajočimi vzponi. Ponovitev so bile deležne Direktna v Špiku, Skalaška z Gorenjsko ter lažje smeri v Steni, Steber revežev, Hornova in številne druge, načeloma lažje smeri. Novo - Visokotvegan stik - sta v Malem Draškem vrhu dodala Pintar in Debeljak, prav tako prvenstveno Predvečer vseh svetov so pod Poljskimi devicami preplezali lokalni mojstri Supin, Volk in Mavhar. Hutarjeva in Petkova sta opravili verjetno prvo zimsko ponovitev smeri Več poletja v Nad Šitom glavi, Levičnik je s Pintarjem ponovil Garfielda, s Petkovo pa Levi steber v Debeli peči. Tine Cuder je sledil svoji specialnosti v strmih lednih in kombiniranih smereh, med katerimi izpostavljamo dolomitski klasiki Zauberflöte in Crazy diamond. V zelo zimskih razmerah sta jeseni grebene izbranih alpskih štiritisočakov naskočila prekaljena Košir in Krišelj.
Zadnja leta smo v pregled sezone redno uvrščali tudi alpinistične smučarje, ki so v poročanju o dosežkih - seveda s pomočjo aktivnih spletnih forumov - precej pred plezalci, a je na drugi strani zaradi velike diverzifikacije smučarskih slogov in opreme spuste vse teže primerjati in vrednotiti. Njihovi živahni skupnosti zato namenjamo (tudi) javni poziv k strnitvi vrst in premisleku o možnosti boljšega vključevanja v sredino Komisije za alpinizem (o čemer smo sicer že razpravljali). Ker verjamemo, da lahko s skupnimi močmi napravimo več in bolje, tudi IO KA vedno znova poziva k pomoči vse, ki so pripravljeni ustvarjati za dobrobit skupnosti. Že precej izkušena, a od življenjskih izzivov malce utrujena ekipa, ima smele ideje in načrte, pri čemer pa poleg pomoči iz svojih vrst pričakuje tudi večjo proaktivnost zveze. Če dobro prisluhnemo zgoraj omenjenemu »bolniku« in z nekaj optimizma preberemo zapisano v zgornjih odstavkih se zdi, da upanje še tli, a si brez korenitih sprememb težko obetamo drugačnih izidov.
Nejc Pozvek,
član IO Komisije za alpinizem PZS
|
 Komentarji
| |
|
|
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih