Avto-moto zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije in Zavarovalnica Triglav s projektom Zelena transverzala vabijo v gore in hribe, kjer ni (takšne) gneče kot na najbolj obljudenih gorskih ciljih, kjer z našim obiskom ne ranimo okolja in kjer še vedno lahko najdemo svoj mir. Zeleno transverzalo sestavlja deset vrhov, partnerji pobude pa so za vse, ki bodo v enem letu osvojili vsaj tri, pripravili kar nekaj privlačnih nagrad. Te bodo med srečneže razdelili z žrebom.
|
Območje občine Šentjur se razteza med Bohorjem in Konjiško goro. Razdeljeno je na dve pokrajinski enoti, ki ju deli prirodna resevniško-rudniška pregrada. Severno od nje sta vzhodni del Celjske kotline in blago zaobljeno terciarno gričevje, ki prehaja v nekoliko višje Konjiško pogorje. Južno od nje leži vzhodni del Posavskega hribovja, ki sodi že pod Kozjansko. Na severu so gričevja, na jugu hribovita obrobja, središče pa je mesto Šentjur.
Šentjur leži ob cestni povezavi Celje-Grobelno in se deli na Spodnji in (starejši) Zgornji trg. Slednji kaže na srednjeveško zasnovo, ki ga zaključi cerkev na vrhu vzpetine. Zgodovina kraja je tesno povezana s celjskimi grofi, saj so ti kraju leta 1384 podelili trške pravice. Njihov vojskovodja Jan Vitovec je leta 1438 razdejal bližnji grad Anderberg (prvič omenjen 1247). V času turške nevarnosti v 17. stoletju so cerkev in pokopališče obzidali. Med slovenskim kmečkim uporom leta 1635 so uporni kmetje ropali in pobijali po Šentjurju. Kraj so v letih 1759, 1807 in 1873 prizadeli hudi požari. 
Ruševine gradu Rifnik (foto Franci Horvat)
Ena izmed legend govori, da sta bila nekoč bližnja hriba Resevna in Rifnik povezana s kamnitim mostom, ki je nudil hiter prehod z gradu Ploštajn do gradu Rifnik. Domnevno je Resevna dobila ime po modrocvetnem resju, ki cveti zgodaj spomladi in jeseni. Na jugovzhodnih pobočjih hriba so v Ajdovski jami našli prazgodovinske kamnite sekire in kladiva, v Podgorju pod Resevno pa poleg kamnite sekire še bronasto sulično ost. Že leta 1872 je bil odkrit marmornat sarkofag s pokrovom, v katerem so našli zlat prstan in bronast novec Hadrijana. Tik pod vrhom stoji Planinski dom na Resevni, 682 m, iz leta 1981, njegov predhodnik pa je bilo skromno zavetišče iz leta 1954. Današnji dom je izjemno priljubljen in lepo urejen, saj ga radi obiskujejo planinci od daleč in blizu.
Med pomembne naravne posebnosti okoliša sodi velikonočnica na Boletini. Občina Šentjur je leta 1993 rastišče zavarovala kot botanični naravni spomenik. Poleg omenjene naravne posebnosti je še nekaj posameznih dreves, ki vzbujajo pozornost, na primer pagodovec pri železniški postaji Šentjur, kostanjev drevored pri Ponikvi in turška lipa pri Planinskem gradu. Nekaj je tudi jam in brezen, kot so Hudičeva luknja pri Boletini, brezno pri Okrogu in Prestreško brezno pri Spodnji Ponkvici.
Cerkev sv. Jurija
Med kulturnimi spomeniki v Šentjurju izstopa cerkev sv. Jurija, prvič omenjena leta 1340, današnja župnijska cerkev pa je iz leta 1721. Na zgornjem trgu stojita baročno župnišče iz leta 1780 in rojstna hiša skladateljev in zdravnikov Ipavcev, Benjamina, Gustava, Josipa in Lojzeta. Zgrajena je bila leta 1760, klasicistične poteze je dobila leta 1827. V začetku 20. stoletja je hišo od Ipavčevih sorodnikov kupil dr. Herbert Kartin iz Šentjurja in leta 1934 naročil načrte za obnovo hiše pri znanem arhitektu Jožetu Plečniku. Pet let pozneje so na vrtu hiše pod lipo zgradili vodnjak.
Resevna, 682 m
Resevna leži na jugozahodnem delu Šentjurja. Nanjo vodijo številne poti: iz Šentjurja skozi Hruševec je strma in položna pot, iz Šentjurja skozi Podgorje, iz Štor skozi Prožinsko vas ter s Svetine. Malce pod vrh Resevne pripelje asfaltna cesta iz Šentjurja oziroma Hruševca. Pri parkirišču je z NOB povezano spominsko obeležje. Na Resevni je bila 18. marca 1945 huda bitka. Okoli 200 izmučenih partizanov se je bojevalo s 7000 do zob oboroženimi Nemci. Krvavi boj je trajal ves dan in je terjal smrt kar 80 borcev II. bataljona Kozjanskega odreda.
(foto Franci Horvat)
Na Resevni kljub poraščenosti za odličen razgled skrbi 20 metrov visok kovinski stolp. Že leta 1953 so šentjurski planinci zgradili 12 metrov visok lesen stolp, ki jim je odlično služil dobrih 15 let. Ena izmed viharnih noči je bila kriva, da se je porušil. Današnji kovinski razgledni stolp stoji od leta 1996, do vrha je treba premagati več kot sto stopnic. Z njega vidimo vzhodno Rifnik in ostale hribe Kozjanskega, severovzhodno Donačko goro in Boč, severno Konjiško goro, Paški Kozjak in Uršljo goro s Pohorjem v ozadju, zahodno Savinjske Alpe s Peco, jug je rezerviran za Kum, Lisco in Bohor.
Na začetek označene poti iz Hruševca nas opozori oznaka za Planinski dom Resevna. Pot se zložno vzpne po gozdu vse do razpotja, kjer gremo levo po nakazanem grebenčku. Pri križu in klopi se priključi pot iz Štor. Lična tabla nas usmeri južno mimo domačije na desni strani. Nato prečimo kolovoz in nadaljujemo sprva nekoliko strmo navzgor. Sledi prijetna in široka pot, ki nas vodi okoli hriba do počivališča (klopca). Nadaljujemo lahko vse do novega razpotja, kjer zavijemo desno do asfaltne ceste, ki jo prečimo, in nadaljujemo desno navzgor. Še vedno smo na prijetni poti vse do stika poti s Svetine. Pred nami je nekoliko strmejša pot, ki vodi do razglednega stolpa. Sestopimo po kolovozu mimo Planinskega doma in Zavetišča na Resevni do asfaltne ceste, ki pripelje iz Šentjurja (parkirišče). Nadaljujemo po asfaltni cesti mimo zanimivega studenca in razpotja za strmo pot navzdol. Prijetne poti je hitro konec, kajti kmalu smo pri stiku s potjo, ki smo jo opravili pri vzponu. Sestopimo po poti vzpona do izhodišča.
 Nova fasada planinskega doma na Resevni (foto Barbara Gradič Oset)
|
Izhodišče: Kranjčica, 343 m. Štajersko avtocesto zapustimo na izvozu Dramlje in se zapeljemo v Šentjur. V centru pri semaforjih se peljemo naravnost proti podvozu in zavijemo proti Hruševcu. Mimo osnovne šole nadaljujemo po ulici Franja Malgaja v gozd, kjer je manjše parkirišče na desni strani.
Višinska razlika: 339 m
Zahtevnost: Nezahtevna označena pot
Časi: Izhodišče-Resevna 45 min, Resevna-izhodišče 45 min, skupaj 1.30 h
Zemljevida: Posavsko hribovje, Kartografija; 1 : 75.000. Šentjur, turistična karta občine in mesta, Občina Šentjur pri Celju, 1 : 30.000 in 1 : 7.500.
|
OSTALI IZLETI
Zeleni izlet: Po obrobju Moravške doline
Zeleni izlet: Po zelenem Kambreškem
Zeleni izlet: Ženiklovec nad Lomsko dolino
Zeleni izlet: Samotne kmetije, podzemne jame in razgledne poti, Čreta na planoti Dobrovlje |
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih