NOVICE  

Čopov steber je bil prvič preplezan leta 1945, prva sta ga konec junija preplezala Joža Čop in Pavla Jesih. Prvi zimski vzpon so leta 1968 opravili Aleš Kunaver, Stane Belak in Anton Sazonov. 29-letni alpinist Gašper Pintar (AO Ljubljana Matica) je 28. in 29. marca letos sam preplezal Čopov steber. Ker ni v koledarski zimi, vzpon sicer ne velja za pravi zimski vzpon, temveč za vzpon opravljen v zimskih razmerah.

Kot so zapisali na Friko.si je Gašperjev vzpon potekal tako: Gašper se je v ponedeljek, 27. marca, z avtobusom pripeljal v Mojstrano in prespal v zimski sobi v Vratih. V torek je začel s plezanjem Skalaške, ki je imela v spodnjem delu dobre razmere, zato je lahko napredoval brez varovanja. Višje je bil sneg sicer deloma predelan, vendar ni ponujal veliko opore. Isti dan je po prvem zahtevnejšem V+ raztežaju dosegel Rdečo votlino na začetku strmine v Čopovem stebru, kjer je bivakiral. Drugi dan se je odvil v počasnem ritmu samovarovanja. Plezal je mešano s cepini in rokami, za napredovanje je precej izkoriščal tudi obstoječe varovanje (A0). Rob smeri je dosegel ob 17. uri, do 21. ure pa je nekako prigazil do Staničeve koče in se v četrtek z odlično pustolovščino v žepu preko Kota spustil v civilizacijo.

Luka Stražar, najuspešnejši alpinist leta 2022, je o Gašperjev impresivnem podvigu povedal. »Vzpon se mi zdi izvenserijski in vrhunski. Zanimiv dodatek je dejstvo, da vzpon (tudi najin seveda) ni bil opravljen v koledarski zimi, a glede na razmere mu, razen daljšega pomladnega dne, ne manjka prav nič zimskega. Tudi sicer je Gašperjeva letošnja zimska sezona impresivna.«

View this post on Instagram

A post shared by Luka Stražar (@lukastrazar)

V začetku aprila sta Čopov steber v enem dnevu premagala tudi vrhunska alpinista in prejemnika zlatega cepina 2012 Nejc Marčič in Luka Stražar. »Za najin vzpon sem vesel, da sva ga opravila v enem dnevu in se potrudila še z vzponom na vrh Triglava. Tako sva idejo ture z Nejcem uspela uresničit v celoti.«

»Obe nedavni ponovitvi Čopovega stebra sta vrhunski, zlasti v časih, ko je tovrstnih vzponov malo. Premalo. Vsak vzpon na svoj način, vsak pa za oceno »sedi 5«. Pravi avanturističen alpinizem. Tovrstnih vzponov ne smemo jemati za samoumevne, v smislu, saj za take alpiniste je to skorajda pričakovano. Fantje se pripravljajo za take vzpone, hodijo »gledat« razmere, delajo pripravljalne vzpone in trenirajo. Potema pa tudi zlezejo!« pravi Miha Habjan s Komisije za alpinizem pri PZS.