NOVICE  

Samo malo orientacije je bilo treba. A kaj, ko planinski zemljevid ni vedno pri roki ali ga pa za tisto območje preprosto ni. Čeprav je celotna Slovenija pokrita z državnimi topografskimi kartami DTK25 in DTK50, dvomim, da jih še kdo poleg velikih navdušencev uporablja za orientacijo po hribih. Takšnim zemljevidom preprosto manjka tisto, kar želi imeti večina obiskovalcev visokega sveta poleg terena, cest in naselij še prikazano: planinske poti, koče, bivake, turnosmučarske smeri in ostalo, kar nam pride v hribih prav.

Ali ne bi bilo odlično, če bi imeli en sam ogromen, podroben planinski zemljevid celotne Slovenije, ki bi zasedel zelo malo prostora? Še boljše bi bilo seveda, če bi bil tak zemljevid popolnoma brezplačen. Še pred nekaj leti sem si tudi sam želel točno tega, ko sem se odpravljal na Slovensko planinsko pot in ugotavljal, koliko različnih zemljevidov bom moral vzeti s seboj. Saj to nanese celo kilo papirja! In tako sem ob iskanju vseh možnih digitalnih zemljevidov in aplikacij z zemljevidi za aktivnosti na prostem odkril maPZS. In moj planinski svet je kar naenkrat postal enostavnejši.

Seveda sem takrat že imel kupljene zemljevide Pohorja, Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank in Julijcev, ampak kar nekaj poti je bilo izven teh zemljevidov. Takrat sem se odločil, da v celoti preizkusim aplikacijo in jo uporabljam za iskanje poti na manj zahtevnih terenih, za katere zemljevidov nimam. Najprej sem ugotovil, da je bil takrat maPZS še v t. i. "beta" različici in vse funkcionalnosti še niso popolnoma delovale, ampak je bilo že to dovolj, da sem lahko območno načrtoval svojo pot nekaj dni vnaprej, našel primerne informacije o kočah in si določil dnevne etape. Za območje brez signala sem bolj ali manj uspešno uporabil tudi predhoden prenos poti in odsekov na mobitel. Več kot očitno sem še vedno živ, tako da je aplikacija solidno opravila svoje delo.

Moj drugi "ples" z maPZS se je odvil med pisanjem članka za Planinski vestnik o vseh slovenskih feratah (letnik 2022, številka 11). V njem sem želel na preprost način prikazati podrobne poteke ferat, kar sva z Andrejem Stritarjem zelo uspešno izpeljala (Andrej, hvala za vso podporo in potrpljenje!). V osnovni sistem GIS, na katerem stoji maPZS, sva vnesla manjkajoče ferate, potem pa sem za vsako od njih izdelal kodo QR, ki je bralca po skeniranju pripeljala neposredno na prikaz poti ferate znotraj maPZS. To je mogoče zgolj zato, ker ima vsaka planinska pot ali točka, ki je vnesena v maPZS, svojo hiperpovezavo, ki jo lahko uporabimo v spletnih člankih ali pa predelamo v kodo QR in uporabimo v tiskovinah.

Uporabnost te spletne storitve je zagotovo raznovrstna in nam lahko zelo dobro služi pri načrtovanju ture ali med turo samo. maPZS lahko uporabljamo tudi na računalniku, kjer je preglednost mogoče boljša, so pa vse funkcionalnosti na voljo na vseh napravah, ki imajo spletni brskalnik, kot je na primer Chrome:

Tako orodje nam lahko zavida prav vsaka hribovita država. Vsaka stvar ima svoje prednosti, pomembno pa se je zavedati tudi njenih slabosti.

↑ maPZS je brezplačna in jo lahko uporablja vsakdo s pametnim telefonom, tablico ali računalnikom,

↑ za razliko od papirnatih zemljevidov ima možnost povečave na večje merilo in prikaz letalskih posnetkov površja,

↑ vedno ima posodobljene podatke, kar je zelo dobrodošlo pri načrtovanju ture ali izbire poti, če so nekatere poti zaprte,

↑ za vsako planinsko pot so vneseni podrobni podatki: čas hoje, višinska razlika, višinski profili poti,

↑ prav tako so za vsako kočo podani podatki in pove¬zave na njihove uradne strani,

↑ mobitel se veliko hitreje povleče iz žepa in na njem preveri lokacija, kot pa da se odloži nahrbtnik in iz njega vleče cel zemljevid,

↑ aplikacija ima možnost prikaza lokacije GPS in koordinat, kar je izjemnega pomena, če so slabi pogoji (npr. megla) ali pa se izgubimo,

↑ maPZS pokriva celotno Slovenijo, tudi območja, ki jih klasični planinski zemljevidi ne,

↑ omogoča poročanje o stanju poti neposredno s terena s strani uporabnikov,

↑ deluje tudi brez internetne povezave, če se na to predhodno pripravimo in si prenesemo izbrane poti ali odseke zemljevida.

↓ za uporabo je treba nekaj več informacijske ali digitalne podkovanosti,

↓ majhen ekran na mobitelu oteži orientacijo, če po¬trebujemo pregled nad oddaljenimi vrhovi (razen če radi nosite v hribe ogromno tablico),

↓ za območja brez signala se je treba pripraviti in si prenesti primerna območja na mobilno napravo (kar se rado pozabi),

↓ uporaba aplikacije, še posebej skupaj z lokacijo GPS, hitro porablja baterijo in lahko se zgodi, da imamo prazno baterijo, ravno ko bi mobitel nujno potrebovali,

↓ konec koncev se vsak mobitel lahko zmoči, pade na skalo ali pa čez rob in ostanemo brez zemljevida; zato vam toplo svetujem, da še vedno nosite s seboj klasičen zemljevid, če je na voljo. Naj bo maPZS mišljen kot zelo dobra podpora klasičnim zemljevidom, in ne njihovo popolno nadomestilo.