Slovenski planinski muzej v Mojstrani v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije je ob 70. obletnici Slovenske planinske poti odprl razstavo, ki je namenjena predstavitvi poti, življenja in znamenitosti na in ob njej.
Slovenska planinska pot se začne v Mariboru, poteka čez Pohorje in se prek Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp in predalpskih hribovij spusti na Kras ter se konča na Debelem rtiču ob Jadranskem morju.
SPP preči tudi predalpsko hribovje (foto Barbara Kelher)
Označena je s splošno oznako planinskih poti v Sloveniji - s Knafelčevo markacijo in dodano številko 1. Omenjena pot je s svojim nastankom spodbudila tudi nastajanje drugih planinskih obhodnic.
Gre za najdaljšo in najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi in svetu. Prav po njenem zgledu so se podobne poti uveljavile tudi drugod po svetu. »Čeprav se je ideja o takšni izjemno dolgi vezni poti nekaterim zdela celo heretična, saj naj bi vzpodbujala tekmovalnost, smo jo planinci vzeli za svojo. Postala je celo vzgled mnogim v Evropi, saj je ena najstarejših, najdaljših in tudi najbolj obiskanih veznih poti. Zanimanje za pot je z leti rastlo, doslej je bilo izdanih preko 200.000 dnevnikov, skoraj 11.000 planincev pa je prejelo priznanje za celotno opravljeno pot. Priznanje za vztrajnost in premagane napore, ki pa so jih več kot odtehtala čudovita doživetja, nova spoznanja in številna nova znanstva. Slovenska planinska pot je seveda vpeta tako v planinsko kot tudi v širše turistično gospodarstvo in prinaša dohodek ne le planinskim kočam, temveč tudi mnogim drugim turističnim ponudnikom. Ob njej so se razvili tudi mnogi do tedaj manj znani kotički Slovenije, spoznali smo jih tako domačini kot tudi mnogi tuji planinci,« je v govoru ob razstavi izpostavil predsednik PZS Jože Rovan.
Jože Rovan je v svojem govoru izpostavil izjemno delo avtorja te čudovite poti, vsestranskega planinca, pisca, fotografa in dolgoletnega markacista Ivana Šumljaka (foto Katja Žvan)
Slovenska planinska pot je nastala na pobudo Ivana Šumljaka, idejnega in operativnega snovalca, ki jo je sprva poimenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot.
Slovenski planinski muzej se je odločil za razstavo, saj je to najlepši način oboležitve 70. obletnico poti. »Ena od poglavitnih nalog našega muzeja je zbiranje in ohranjanje slovenske planinske kulturne dediščine in SPP s svojim »očetom« Ivanom Šumljakom in ostalimi, ki so prehodili pot in ob njej ustvarili številne zgodbe, nedvomno predstavlja pomemben del le-te. Rdeča nit razstave so lepote, ki jih pohodnik srečuje na Slovenski planinski poti, ki ga ne le vabijo, pač pa nezavedno pritegnejo k sebi,« je dodal vodja Slovenskega planinskega muzeja Matjaž Podlipnik.
Pot je v celoti prehodilo že skoraj 11 tisoč planincev (foto Katja Žvan)
Četudi so pot v večini prehodili Slovenci, jo je prehodilo tudi precej pohodnikov iz nekdanje Jugoslavije in nemško govorečih dežel. Zaslediti je mogoče tudi Izraelce, Avstralce in Američane.
Pripravila Barbara Gradič Oset
Fotogalerija
Katja Žvan (Fototeka GMJ – Slovenski planinski muz1 / 8
Katja Žvan (Fototeka GMJ – Slovenski planinski muz2 / 8
Katja Žvan (Fototeka GMJ – Slovenski planinski muz3 / 8
4 / 8
Katja Žvan (Fototeka GMJ – Slovenski planinski muz5 / 8
Katja Žvan (Fototeka GMJ – Slovenski planinski muz6 / 8