PZS: Z roko v roki čez vse ovire do cilja

petek, 9. junij 2023, ob 0. uri, ogledov: 1220

Z roko v roki čez vse ovire do cilja

Splošno \|
Odbor inPlaninec \|

Objavil(a): Marjeta Čič
	Na vseslovenskem inkluzijskem pohodu Skupaj v hribe do Starega malna pri Vrhniki smo v družbi iskrenih in dobrosrčnih ljudi v duhu enakopravnosti, solidarnosti in medsebojnega sodelovanja znova dokazali, da za inPlanince ni nobenih ovir.
Vseslovenski inkluzijski pohod je dogodek, ki združuje ljudi z različnimi sposobnostmi in ozadji iz vse Slovenije. Pohod, na katerem udeleženci skupaj premagujejo izzive narave in dokazujejo, da je inkluzija mogoča ter da skupaj zmoremo doseči cilje, spodbuja enakopravnost, solidarnost in medsebojno sodelovanje. Cilj tokratnega pohoda je bil Stari maln pri Vrhniki, kjer so nas ljubeznivo gostili člani Turističnega društva Blagajana Vrhnika, do koder so prav za naš pohod celo na sveže nasuli in utrdili makadamsko cesto. Po tej poti so s parkirišča pri Štirni na Betajnovi krenili pohodniki na vozičkih in se na cilju srečali z drugo skupino, ki je pohod začela pri lovski koči Vrhnika, nadaljevala do koče na Planini nad Vrhniko in se nato spustila do Starega malna, kjer sta naša sponzorja Autocommerce in Frey services, oba člana skupine Emil Frey, poskrbela za odlično kosilo za vse. Na sliki v ospredju osebe na invalidksih vozičkih za njiji pa stojijo pohodniki, arhiv inPlaninec Poleg inPlanincev iz skupin Odločen korak (Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti), GOGO (Gibalno ovirani gore osvajajo) in Nevrorazlični Ama so bili tokrat z nami tudi udeleženci iz Centra IRIS, Centra Janeza Levca, otroci iz enote Krtek vrtca Domžale in drugi udeleženci iz različnih društev ter številni prostovoljci. Prvič pa je bilo mogoče, da so pohod v živo spremljali tudi tisti, ki niso mogli z nami. V organizaciji Gledališča Ane Monro (GAM) so s pomočjo Zavoda NEFIKS in sredstev MJU namreč pohod preko kar štirih kamer prenašali na platformi SIMS. Na sliki dva otroka in sve ženski stojita pred mizo, arhiv inPlaninec Vseslovenski inkluzijski pohod je oprt na korporativno prostovoljstvo ter povezuje gospodarstvo in nevladne organizacije. Tako so bili tokrat z nami zaposleni iz podjetja Autocommerce in Frey services, ki so se preizkusili v vlogi spremljevalcev slepih pohodnikov. Kot je po pohodu povedala Jana, so se odlično odrezali. »Moj spremljevalec Uroš je hitro ugotovil, kaj potrebujem in kaj ne, dobro sva se ujela. Ni bilo ne odvečnih besed, ne premalo opisov in navodil. Super nama je šlo. Prav tako ni bila ovira, da sva bila »višinsko« nesorazmerno porazdeljena, jaz majhna, on velik. Prostovoljci iz podjetja so imeli pravi športni dan. Tudi oni so bili zadovoljni, veseli. Čeprav se večkrat udeležujejo takšnih akcij, tudi nas so spremljali že pred dvema letoma, so še vedno zelo presenečeni, kako nam to uspeva. Na poti smo s pomočjo posode, ki smo jo zavrteli poslušali žuborenje Lintverna.« Na sliki moški in ženska držita posodo, arhiv inPlaninec Pohoda so se udeležili tudi otroci iz enote Krtek vrtca Domžale, kar je še posebej navdušilo prostovoljko Ivano. »Ne samo v spominu, tudi čisto zares sem se vrnila v čudovite čase, ko sem otroki hodila po naših planinskih poteh. Takoj sem se lahko vživela v dogajanje. Ugotovila sem, da ne bom imela nadzora nad vsemi otroki, zato sem se osredotočila na dve deklici, ki sta težje hodili. Že po izrazih na njunih obrazih sem videla, da si želita roko odraslega. Tako smo z roko v roki premagovale pot navzdol, ki je bila na nekaterih mestih nevarna za tako majhne nogice. Otroci namreč nimajo prave planinske obutve, njihove male teniske kar hitro zdrsnejo. Na nekaj mestih je bila pot zavarovana celo z jeklenicami. Nekajkrat sem deklico kar zgrabila in jo prenesla čez ovire, kar se mi je zdelo lažje, kot da bi ona morala počasi premagovati te razdalje.« Prostovoljka Zvezda, ki je tudi spremljala vrtčevske otroke, je dodala, da ji je zelo všeč ideja, da se inkluzijskih pohodov udeležujejo tudi najmlajši. »Tako se na nevsiljiv način seznanijo z drugačnostjo, vidijo, da lahko tudi ljudje z invalidnostmi z veliko volje in nekaj pomoči dosežejo praktično vse, kar si želijo.« Na sliki v osredju ženska s tremi otroki, držijo se za roke, v ozadju je še več pohodnikov, arhiv inPlaninec V drugačni vlogi kot sicer je bil tudi prostovoljec Nejc, ki je tokrat pomagal pri postavitvi stojnice in zastav, potem pa je krenil naproti skupinama planincev, ki sta prihajali iz različnih smeri. Pravzaprav jima je stekel naproti, saj je Nejc navdušen tekač in je pohod izkoristil za trening trail teka. »Pri spustu s težje poti sem zadnjih sto metrov želel preteči. Videl me je eden od otrok in se mi pridružil. Podala sva si roki in skupaj pritekla v cilj.« InPlaninca Herman in Nina sta premagala pot iz Betajnove. Pravzaprav je bilo veliko težje premagati pot do izhodišča, saj jo je vsem udeležencem, ki so prihajali iz različnih koncev Slovenije, zagodla prometna gneča, v tej skupini pa so imeli še prav razburljivo avanturo, preden so našli pot do doma ene od udeleženk, saj je bila cesta do njene hiše zaprta. A so še enkrat več dokazali, da za inPlanince ni nobenih ovir. Na izhodišču smo zapeli Kekčevo pesem in se odpravili na pohod, vsi smo dobili tudi sponzorske kape za zaščito proti soncu. Hodili in vozili smo se po makadamski cesti ob žuborečem potočku. Tokrat so nam pomagali zaposleni Autocommerca in Frey services, oba člana skupine Emil Frey. Počaščeni smo, da je podjetje »posodilo« svoje delavce za dobrodelne namene. Skupaj z nami so uživali v nečem, kar je za marsikoga samoumevno. Po približno treh kilometrih poti smo zagledali mlinsko kolo in jez, ki spominjata na mlin, ki je tam stal nekoč. Kmalu za tem smo prispeli v kočo v Starem malnu. Ob prijetnem klepetu in dobri hrani smo uživali v senci, ker je sonce že precej pripekalo. Potem se nam je pridružila skupina slepih in veselje je bilo popolno. Nekateri pohodniki so celo zaplesali, Nina pa se je opogumila in se osvežila v jezeru.« Na sliki sve osebi snemata eno osebo na skuterju in eno planinko s palicami, ki hodita po makadamski poti, arhiv inPlaninec Pozdravili so nas Anja Pečaver iz Centra Iris, predstavnik Autocommerca Rasto Oderlap, vodja delovne skupine Odločen korak Ana Oražem, vodja delovne skupine GOGO Stojan Rozman, predstavnica Turističnega društva Blagajana Vrhnika, Nives Felić iz Nefiksa in predstavnik Centra Dolfke Boštjančič Draga Ig nas je razveseli s pesmijo. Posebno presenečenje pa je bil obisk zmaja Lintverna, tamkajšnje maskote. Program je s planinsko himno Triglav moj dom zaključil Nejc Pogačar. Na sliki moški zmikrofonom v roki stoji pred plakatom NiceHash. Tednov vseživljenjskega učanje in inPlaninec, v desnem delu v ozadlju sedijo inPlaninci za mizami, arhiv inPlaninec Vreme je zdržalo do konca, šele ko smo bili vsi na suhem v kombijih in avtobusih, so padle prve kaplje. Med potjo domov se je razdivjala prava nevihta, ki je še povečala prometni kaos, a to ni skalilo vtisa o prijetnem dnevu, ki smo ga, kot je rekel Stojan: »Preživeli z iskrenimi in dobrosrčnimi ljudmi.« Pohod je potekal v sklopu tednov vseživljenjskega učenja in v tednu slepih in slabovidnih, ki ga tradicionalno obeležujemo vsak prvi teden v juniju. »Teden je namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in prilagoditvah ter tudi težavah, s katerimi se srečujemo slepi in slabovidni v vsakodnevnih situacijah. Te nam v zasebnem, poklicnem in javnem življenju povzročajo vrsto bolj ali manj težkih izzivov, ki pa jih je v razumevajoči in odprti družbi največkrat možno v veliki meri omiliti oziroma odpraviti,« je zapisano v poslanici Zveze društev slepih in slabovidnih. Pripravila Zvezdana Bercko