Turistovski klub Skala je bil gorniški klub, ustanovljen 2. februarja 1921. Avantgardna ekskluzivna gorniška skupina je nastala kot posledica razkola v SPD, ki se je v obdobju po prvi svetovni vojni zavzemal predvsem za obnovo planinskih postojank, medtem ko je mlada generacija stremela k plezanju, zimskemu alpinizmu, smučanju ter ostalim sovpadajočim dejavnostim.
Člani Skale so težili k ljubezni do narave, idealizmu, načelnosti, tovarištvu ter k pogumu v stenah, neustrašnosti, železni volji in vzdržljivosti. Imeli so svojo reševalno moštvo, organizirali so prve odprave, se ukvarjali z vzgojo, veliko poudarka pa so namenjali ukvarjanju s fotografijo, filmom, glasbo in pisanjem.
V 20-ih in 30-ih letih so Skalaši načrtno preplezali številne glavne slovenske stene in grebene. 2.sv. vojna je njihove aktivnosti prekinila, po vojni pa so nekdanji člani Skale nosili pomembno vlogi v Planinski zvezi Slovenije kot naslednici Slovenskega planinskega društva.
Dr. Peter Mikša je alpinist in zgodovinar, zaposlen na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani kot izredni profesor. Je avtor številne strokovne literature in eden največjih poznavalcev slovenske planinske in alpinistične zgodovine.
Teme, ki smo jih obdelali:
2:36 Dr. Peter Mikša.
7:00 Zanimanje za alpinistično zgodovino v mladih letiih.
8:50 Resnejše ukvarjanje z zgodovino na Filozofski fakulteti (FF).
13:55 Nastanek knjige Zgodovina Slovenskega alpinizma v soavtorstvu z Urbanom Golobom.
20:45 Zanimanje za raziskave o zgodovini alpinizma se na FF povečuje.
22:15 Pomen planinstva, gorništva in alpinizma v Sloveniji.
26:00 »Trden kakor Skala.« Knjiga o Skalaših dr. Mikše in uni. dipl. umet. zgod. Elizabete Gradnik.30:45 Ideja o filmu o Skalaših (Viharnik z roba, 100 let Skalašev).
31:43 Generacije Skalašev so močno vplivali na povojno in sodobno planinstvo, gorništvo in alpinizem.
34:15 Dogajanje v Sloveniji v vertikalah gora pred Skalaši.
36:17 Pomen prelomnih obdobij v zgodovini in družbeni pretres ob začetku ter koncu 1.sv. vojne.
38:10 Obdobje po 1.sv. vojni in obnavljanje planinske infrastrukture.
39:08 Ustanovitev prvega slovenskega alpinističnega kluba - Turistovski klub Skala (TKS).
40:24 Izrazi veleturist, gorništvo in alpinizem. Kdaj in kako se pojavijo?
42:00 Okoliščine ob ustanovitvi TKS.
46:00 Neformalne plezalne skupine pred ustanovitvijo TKS.
47:58 Kriteriji za vstop v TKS so bili visoki!
50:35 Dejavnost Skalašev poleg udejstvovanja v gorah.
53:50 Visoka etična načela Skalašev.
55:24 Vloga, pomen in zapuščina Klemeta Juga.
1:00:32 Vpliv in pomen Henrika Tume ter Juliusa Kugyja.
1:03:35 Fenomen Pavle Jesih in Mire Marko Debelakove.
1:06:15 Direktna smer v Špiku in pomen smeri ob nastanku.
1:08:06 Skalaška smer v Steni.
1:12:33 Smučanje se razvija s Skalaši.
1:14:48 Skalaši začnejo z alpinističnimi šolami.
1:17:37 Vladimir Kajzelj in njegov (turno) smučarski podvig.
1:19:30 Ukvarjali so se tudi s sankaštvom in začeli so hoditi na odprave.
1:23:00 Zgodba Pavle Jesihove kot podjetnice in zgodba Mire Marko ob dogovorjeni poroki.
1:26:00 Skalaši do bili dejavni tudi pri pisanju.
1:28:10 Možnosti za raziskovanja na temo Skalašev je ogromno.
1:30:00 Alpinistke in alpinisti so imeli v tistih časih status zvezdnikov.
1:33:00 Nesreča Pavle Jesih ji prinese novo, po vojni tudi trpko zgodbo.
1:36:25 Skalaši so bili dejavni tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah.
1:38:50 2. sv. vojna in vpliv na Skalaše in vnovični izbruh energije v gorah.
1:41:45 Zakaj Skala po vojni ne deluje več?
1:44:42 Zakaj država po vojni tako propagira šport, tudi planinstvo?
1:48:30 Zapuščina Skalašev je enormna.
»Vedno imamo tako, eni prelomi pridejo in ključna za Skalo je 1. sv. vojna. Torej, 1. sv. vojna. To je grozljivo, vse vojne so grozljivka in v zgodovini ponavljamo tisto zgodbo: historiam magistrae vitae ... učiteljica življenja Nič se ne naučimo iz tega! Skačemo v ene in iste stvari, ampak pustimo sedaj te detajle. Leto 18', vsaka težka situacija, ko se sprosti, prinese izbruh energije. Če si predstavljamo?«
»1. sv. vojna je tudi v Julijskih Alpah pustila eno veliko uničenih koč in slovensko planinsko društvo se odloči seveda, da najprej, da lahko zaženeš planinstvo, moraš obnoviti infrastrukturo: poti, koče ... To traja, ne? Traja nekaj let, mladi bi plezali. Si predstavljamo? Se jezijo in se kregajo med seboj. In skupina, predvsem mlajših fantov, leta 1921, ustanovi prvi alpinistični klub pri nas. Turistovski klub Skala.«
»Vsak od teh filmov ima eno pomembno navezavo na slovenski prostor. Prva, »V kraljestvu Zlatoroga« in »Triglavske strmine« je vezan na Triglav oz. na gorski svet, kar nakazuje pomembnost tega Slovencem. Ta prvi pravi zvočni celo večerni film »Na svoji zemlji«, v bistvu se dogaja v Baški grapi. Torej, v prostoru, ki je bil med obema vojnama italijanski. Torej, ta simbolika krajine je pomembna.«
»Ko Jug pade leta 24', letos bo 100 let, ko pade v liniji današnjega Jugovega stebra. To bi bila tretja smer v Steni! Do takrat sta samo Slovenska in Nemška smer. Predstavljajmo si ta čas. In on (Jug) reče »dajmo, plezajmo prvenstvene smeri«. Slovenci smo majhen narod po številu, lahko pa smo veliki po dejanjih! In on potegne. Vedno je tako, vedno imaš ene vzore, ki pa so potem ključni za nek razvoj.«
»Ogromno jih pade, človek bi si mislil, da bo to zavrlo slovenski alpinizem. Podobna zgodba kot po 1. sv. vojni. Konec 2. sv. vojne prinese izbruh energije. V bistvu mlada generacija, ki je mogoče delno vezana samo na Skalaše, imamo Režaka, ... imamo nekaj alpinistov, ki potegnejo ... Čop kot legenda, ampak ne pleza več, ki na nek način vzgajajo... Spet, pride neka nova generacija, ki pa v dveh treh letih doseže in preseže vse kar so Skalaši naredili prej. Ampak seveda, tega ne bi mogli, če ne bi bilo Skalašev.« |
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih