NOVICE  

»Jaz sem vedno želel v Himalajo. Zdi se mi, da vsak malce bolj perspektiven tečajnik, najprej bereš knjige, gledaš revije in si želiš v Himalajo. To ti je kot neka taka zadnja stopnička ... Kot tečajnik si rečeš, ko bom pa res dober, bom pa tja tudi lahko šel!«»Potem sem pač vedel, tiste skoke smo toliko trenirali, da sem vedel ... Če preveč razmišljaš, ni dobro, a ne? Moraš iti! Vedel sem, da sem dovolj močan, sem stresel roke, pa sem šel in sem ga zadel, zadržal in dejansko sem vpel vrh. Izkazalo se je, da sem bil relativno hiter in takrat, ko sem tisti vrh vpel, sem vedel, da sem naredil dober rezultat. Vedel sem, da sem bil hiter in močan, zelo zadovoljen sem bil s svojim nastopom.«

»Ja za nekaj se tako moraš odločiti, a ne? Konec koncev, če se za nekaj odločiš, je bolje, da to počneš 100% ali pa vsaj nekako s srcem. Če se odločiš za nekaj, je jasno, da se moraš čemu odreči!«

»Boljše je zadnje tri treninge spustiti, se dobro tehnično pripraviti na tekmo, premisliti kaj potrebuješ in si nabrusiti kline, kakor da prideš na tekmo, padeš, ne vem, zaradi neke take neumnosti, ker nisi nabrusil kline. Ali pa da si klino brusil en večer pred tekmo, pa dobro, to je še ok, npr. isti dan kakor je tekma in zaradi tega nisi bil pozoren na nekaj drugega. Ko ti prideš na tekmo, se moraš samo na to sfokusirati. Ti si tam, da boš tisto smer splezal in ti takrat opazuješ smer, dobro, v finalu si pač v izolaciji. Ti imaš doma čas, da se pripraviš na tekmo, tehnično. Ne pa potem na tekmi, potem je bolje, da sploh nisi šel!«

»Z Markom sva na odpravi tudi malo govorila. Pa je rekel, dej ti izkoristi ta himalajski zanos, tako jaz zdaj temu rečem, to energijo. Ko sem prišel nazaj, sva se s punco odselila v Polzelo. To je bilo najlažje obdobje za to narediti. Če bi takrat čakal, bi bilo potem težje. Takrat sem pa res si rekel, jaz sem se sedaj vrnil, dejva poiskat, pojdiva na svoje!«