NOVICE  

Tokratni pohod nas je vodil po dveh poteh, ki so jih predlagali planinci Planinskega društva Komenda in nas spremljali na poti. Pohodniki na vozičkih so svojo pot začeli pri planinskem domu in se po cesti odpravili do bližnje vasi najprej skozi Komendsko dobravo do Cerkljanske dobrave in se po isti poti vrnili do planinskega doma pri Komendi. Bolj uhojeni pohodniki so na Komendsko planinsko pot stopili na Šenturški Gori in se spustili v dolino. Med udeleženci obeh poti so bili tudi otroci iz vrtca, ki so poskrbeli za vesel vrvež in petje planinskih pesmi.
Navdušen glasbenik Tadej je pisano druščino pohodnikov razveselil z ubranimi melodijami in povedal: »Danes smo se v organizaciji odbora inPlaninec pri Planinski zvezi Slovenije srečali ljudje iz različnih vetrov, tako posamezniki, kot skupine posameznikov, organizirane v okviru akcije Gibalno ovirani gore osvajajo (GOGO) v sodelovanju z Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije - Sonček so. p., Društvom distrofikov Slovenije, Zvezo paraplegikov Slovenije, ter Združenjem multiple skleroze Slovenije. Korak so delili invalidi različnih kategorij. Na pohodu so se nam pridružili tudi otroci vrtca Krtek iz Ihana, ki so zelo disciplinirano hodili in se sploh dobro izkazali. Pravi mali pohodniki.«


Na sliki od osebi na invalidskem vozičku hodijo pocesti med travniki tri osebe, v ozadju je dolga kolona ljudui, arhiv inPlaninec

Miha Jakopin se ne ustraši niti vzpona na Triglav, ki ga je osvojil v preteklem letu in ne izpusti nobenega pohoda: »Srečanje obeh skupin je bilo polno navdušenja in občutka uspeha, saj smo skupaj slepi in slabovidni ter ostali invalidi dokazali, da zmoremo premagovati ovire in doseči cilje. Invalidi se znamo med seboj povezati in skupno premagovanje ovir je včasih tudi zabavno.«
Pohodi so priložnost, da se srečajo raznoliki na istih poteh, ki jih po navadi ne delijo. »Vsi imamo željo po gibanju, da nekaj naredimo za svoje zdravje in na ta način spoznavamo naravo in nove prijatelje. Veselimo pa se poznanih obrazov in medsebojne podpore. Tudi slepi poprimejo za voziček in pomagajo premagovati vzpone, tokrat pa sta me spremljala zakonca Štremfelj,« je povedal Haris, ki ne bi odkrival planinskih lepot Slovenije brez inPlaninca. »S tem, ko gremo na pohode, ozaveščamo o pomembnosti športa za invalide, pa tudi neinvalidi imajo nekaj od naših podvigov.«


Na sliki so tri osebe na invalidskem vozičku, od vsaki stojita po dve osebi, v ozadju je poslopje, arhiv inPlaninec

Ambasadorja akcije Gibalno ovirani gore osvajajo Marija in Andrej Štremfelj sta pozdravila pohodnike: »Nisva tako pogosta udeleženca pohodov GOGO, vas pa spremljava na socialnih omrežjih in ste kar aktivni. Čestitava vam, da greste iz cone udobja, da preskočite tisto, ki povzroči, da bi včasih rekli: »Kaj pa, če bili kar doma?« Tudi midva pogosto morava iz cone udobja, ko hodiva v hribe. Ampak, vem pa nekaj, ko enkrat greš iz te cone in doživiš nekaj tako lepega, kot smo mi danes, prideš mnogo bogatejši domov. In zato je to, kar počnemo, tisto nekaj, kar velja.«


Na sliki ženska na vozičku s psom, v ozadju večja skupina pohodnikov na cesti, med travniki, v ozadju je gozd, arhiv inPlaninec

»Takšna srečanja različnih invalidov mi dajejo upanje za naprej, za sodelovanje, je povedal plezalec Gorazd, član Slovenske paraplezalne reprezentance in se zahvalil: »Zahvaljujem se spremljevalcem, ki so za nas posebni ljudje in to, kar delajo je neprecenljivo. Skupaj nam bo uspelo neverjetno in samo gledali bodo, in se spraševali, kaj še bomo dosegli.«
Pohod je priložnost, da se srečajo raznoliki na istih poteh slepi/slabovidni, gluhi/naglušni, dolgotrajno bolni, gibalno ovirani in navrorazlični, se spoznajo, spoprijateljijo in podprejo na poti na vrh. Seveda bi brez prostovoljcev marsikdo ostal doma. Dogodek je eden izmed številnih v Tednih vseživljenjskega učenja in trenutkov za nova spoznanja na pohodu je bilo veliko.
Kaj najbolj ceni na pohodih je Ana takole strnila: »Najlepši so pogovori, ki se spletejo med udeleženci in nas bogatijo ter povezujejo. Vsak korak in vsak nasmeh sta nas spomnila, kako dragoceno je imeti ob sebi nekoga, s komer deliš misli.« O podvigih in velikih planih tega poletja je razkrila: »Letos se podajamo po Zasavski planinski, Pomurski planinski in Martinovi poti ter Evropski pešpoti. Zaradi velikega navdušenja bomo julija 2024 ponovno stopili na Triglav, nato pa še više na 4.164 metrov visok Breithorn, na meji med Italijo in Švico.«


Na sliki stojijo na desni štiri ženske, na levi štirje moški v gozdu, za njimi se dvigajo drevesa, arhiv inPlaninec

Kaj je všeč prostovoljcem in kaj jim pomenijo pohodi je navdušeno povedala Ksenija, ki je spremljala slepe in slabovidne: »Danes sem si privoščila pohod za dušo. Res je bilo lepo. Ko pridem med inPlanince, mi srce zaigra. Polni so energije in volje do življenja. Kljub slabovidnosti planinci v polni meri doživljajo lepoto narave. Zavem se, kaj imam, ko vidim in kako pogumno se naši planinci soočajo s potjo. Z veseljem podarjam svoj čas in energijo ter podam roko na poteh. Ko podarim del sebe, dobim še več nazaj zase. Pomembna sta zaupanje in hvaležnost na vsakem koraku. Skupaj lahko ustvarimo boljšo družbo in širimo dobro voljo. Hvaležna sem, da sem lahko spremljevalka. V čast mi je, da mi oseba zaupa. Ponosna nase in na osebo, ki jo spremljam, ko dosežemo cilj. To je neprecenljivo.«



Na sliki otroci hodijo čez leseno brv, med njimi je en moški, v ozadju je večja skupina ljudi in gozd, arhiv inPlaninec

Pohod z inPlaninci je učenje, rast in sreča, ki jo srkamo iz narave. Kako vseživljenjsko obsegajoča izkušnja je planinstvo, je povedala Ivana: »Biti planinka je moj način življenja. V polni meri ga živim sedaj, ko sem se upokojila. Ob tem sem spoznala, da zame planine ne predstavljajo nekaj fizičnega, ampak v ospredje prihaja občutek vzajemnosti, duhovnosti in občutek sreče.« Kaj prinašajo pohodi, ki zaobjamejo vse generacije, ko lahko dopolnimo drug drugega je nadaljevala razmišljanje: »Ob dneh, kot je bil današnji, ko smo se družili različni pohodniki, od naših najmlajših, otrok iz vrtca Ihan, do nas, starejših. Vsak izmed nas je pridal svoj kamenček v to pisano doživljanje. Zame je še posebej dragoceno spremljati vrtčevske otroke in občudovati, kako so navajeni dolge hoje in kako sprejemajo napore. Nekajkrat se je spontano oglasila pesem otrok, ki so nas odrasle z milozvočnimi glasovi popeljali v njihov svet. Svet smeha, veselja, enostavnosti in preprostosti. Prav vsak pohod pomeni zapuščanje cone udobja, sprejemanje neznanega, reševanje izzivov na poti, ki so vselej drugačni in s tem rastemo ter se učimo. Šele premik od doma, iz znanega okolja, od znanih ljudi, predstavlja tisto pravo učenje, učenje za življenje. Planine in planinska druščina predstavljajo tisto pravo okolje, ki podpira napredek vsakega izmed nas. Z vsakim pohodom, ko osvojimo nek cilj, smo bolj samozavestni in pripravljeni na življenjske preizkušnje.«



Na sliki večja skupina otrok sedi na asfaltni tleh, za njimi stojijo odrasli, v ozadju so stave in v desnem delu travnik, arhiv inPlaninec

V prijetni družbi se nam ni mudilo domov. Nataša, iz društva Sonček Posavje, je bila zadnja pred mikrofonom: »Hvala vsem udeležencem, spremljevalcem in prostovoljcem, ki ste s svojo predanostjo in energijo prispevali k uspešnemu dogodku. Veselimo se novih priložnosti za povezovanje ter skupno premagovanje izzivov na naslednjem inkluzijskem pohodu, ki bo v soboto, 15. junija 2024 v Črni na Koroškem v okviru Dneva slovenskih planincev.«
»Naš cilj je bil Planinski dom pri Komendi, kjer smo se okrepčali, prisluhnili kulturnemu programu ter uživali v druženju, ob glasbi in plesu. V sončnem dnevu smo preizkusili tudi plezanje na slončka po oprimkih. Kot vedno, je tudi to druženje prehitro minilo in že se veselimo naslednjega pohoda. Iskrena zahvala organizatorjem in vsem, ki so sodelovali ter sponzorjem,« je povedala Marija.
InPlaninci vedno znova dokazujejo, da drži pregovor, da je v slogi moč, torej, da smo in so skupaj močnejši. Z voljo in pomočjo prostovoljcev pa so jim dostopne poti, občutki, doživljaji, ki jih sicer ne bi bilo. Hvala vsem za prekrasen dan, hvala, da nas podpirate, hvala, da verjamete v nas.