NOVICE  

Po krajšem postanku v domu na Zelenici je ena skupina krenila proti izviru Završnice, mi pa proti Vrtači. Sledila je dobra ura hoje po planinskih poteh, ki smo jih že vajeni: korenine, kakšen kamen … Bolj ko pa smo se približevali meji 2000 metrov, več je bilo na poti kamenja, drsljivih in težko prehodnih skal ter strmih pobočij. Na grebenu nas je pozdravil tudi močan veter, kar pa je bilo prej dobro kot slabo, saj bi nas sicer mučila poletna vročina. Ko sem prispel na vrh, sem bil kar precej utrujen; spraševal sem se, kako bom sploh prišel v dolino, saj je osvojitev vrha le polovica in to je ponavadi lažja polovica poti.

In res je pot navzdol trajala še kakih 20 minut dlje kot pot navzgor. In tiste korenine, ki sem jih navkreber zlahka prestopil, so mi zdaj delale dosti več težav. Ko pa sem končno prispel do doma na Zelenici, sem bil vesel, da sem osvojil svoj tretji dvatisočak. Po obilnem kosilu je sledil le še spust v dolino.

Na sliki kolona inPlanincev se dviguje po makadamski stezi, pod njimi se odpira pogled v dolino in na kočo, arhiv inPlaninec

Zahvaljujem se spremljevalcu Igorju za potrpežljivost in vztrajnost, ki sta bili nujno potrebni za premagovanje številnih ovir na poti zlasti kamnitih do vrha in navzdol.

Rok Janežič


Na sliki se skupina inPlanincev vzlenja po kamniti poti, ki jo obkroža na desni travnih, na levi pa gozd, v ozadju se dviguje gora in nad njo je bel oblak, arhiv inPlaninec

Vzpona na Vrtačo sta se udeležila tudi tandem Jožko in Marjan. Prehodila sta celotno Slovensko planinsko pot in o tem je nastal tudi zanimiv podkast Neustavljiva volja. Marjan s svojimi koraki in navodili usmerja Jožefa po planinskih poteh. Jožko pravi: »Ko sva se uigrala in pogruntala sistem, tako da se jaz držim za nahrbtnik, je sedaj že vsak korak skoraj rutina.« 

Na sliki na vrhu stojita dva moška "v oblaku" en ima kapo in maha, pred njnima je moški s klobukom in vlevem delu ženska s klobukom, na desni strani se vidi skala

Minka se veseli vsakega pohoda posebej in vztrajno nabira kondicijo: »Iz sonca smo se vzpeli v meglo. Megla in veter nista izbrisala veselja na vrhu, saj vzpon na Vrtačo, ki se dviga več kot 2000 metrov, ni za podcenjevati. Priprave za vzpone so ključne, še posebej ko se odpravljamo na še višje cilje Triglav in Breithorn.« Izpostavi tudi pomen podpore: »Vesela sem, da se na pohodih srečujemo različni slepi in slabovidni, nevrorazlični, gluhi in naglušni, dolgotrajno bolni. Hvala prostovoljcem in spremljevalcem, ki s svojo vztrajnostjo in predanostjo omogočate naše podvige. Tudi ko je potrebno vložiti več truda, ste vedno na mestu in zbrani. Res imamo srečo, da ste del naše družbe.«

  

Na slikah planinski pari v megli na vrhu ob cepi nu in naviti vrvi, arhiv inPlaninec