PZS: Alpinistični tabor v Klinu 2024 | Motivacija, kakršno vidimo le na redkih taborih

torek, 27. avgust 2024, ob 9. uri, ogledov: 907

Alpinistični tabor v Klinu 2024 | Motivacija, kakršno vidimo le na redkih taborih

Alpinizem \|
Komisija za alpinizem \|

Objavil(a): Manca Ogrin
	Kljub skorajšnji odpovedi zaradi (pre)majhnega števila prijav bi tabor ocenil kot uspeh. Plezane so bile visoke, redko obiskane stene z dolgimi dostopi v območju Krnice z izjemo zadnjega plezalnega dneva. Motivacija, kakršno vidimo le na redkih taborih, je do konca ostala na vrhuncu. Ponovno smo se naučili, da pravilen pristop, želja po plezanju in prava ekipa (čeprav majhna) odtehta veliko število prijav.
Akcija: Tabor v Klinu 2024 Lokacija in termin: Julijske Alpe, 14.-18. avgust 2024 Udeleženci: Gregor Šegel (vodja), Jan Trošt, Gašper Ravnjak, Aljoša Škapin, Urban Bečan, Benjamin Ocepek, Domen Štular, Leon Dobrzanski, Dawid Bartoszek, Dominik Cyran Udeleženci alpinističnega tabora v Klinu 2024 (foto Gregor Šegel) Na taboru v Klinu smo se zbrali člani slovenske in poljske narodnosti. Prav zaradi prihoda poljskih alpinistov je bil tabor iz enega vikenda podaljšan še za dva dni. Žal je bila udeležba z obeh strani vredna razočaranja. Poljaki so se pripeljali z enim samim avtom, enako bi lahko držalo za slovensko stran, ki pa se je namesto z enim pripeljala kar s štirimi. Na srečo je bil nabor prijavljenih glede na majhno število zelo kakovosten, motiviran in željan plezanja. Udeleženci so napravili dobro razmerje št. kvalitetnih smeri/št. članov, kar je verjetno najpomembnejši kriterij tabora. Dobili smo se v sredo, 14. 8. 2024, popoldan na kraju tabora v Klinu, kjer smo s skupnimi močmi raztovorili velik tovorni kombi in ga olajšali miz, klopi ter razprostrli velik vojaški šotor, prvotno namenjem štiridesetim udeležencem. Ocenili smo, da bosta dva člena za našo skromno druščino zadostovala, ostali dve tretjini členov pa spravili nazaj v kombi. Zgodaj na četrtkovo jutro smo se odpravili proti steni kriškega roba, kjer smo v treh navezah, ki so jih vodili slovenski alpinisti, ponovili tri smeri. Naveza Škapin-Cyran je izmenično ponovila smer Prvi program (V+, 500 m), ki sva jo lani prvenstveno splezala Lara Nikolič in moja malenkost. Smer je dobila pohvale, ki si jih zaradi dobre skale zasluž,i ter požela komentar "podobno športemu plezanju". Gre za prvo znano ponovitev smeri, ki s kakovostno skalo čaka ponavljalce. Gašper Ravnjak in Leon Dobrzanski ob prvi znani ponovitvi smeri Petkin šiht prav tako nista ostala ravnodušna. Naveza Šegel-Bečan-Bartoszek je splezala ne-prvo ponovitev smeri avtorjev Silva Kara in Aline Ledinek z imenom Ognjeni krst. Glede na število klinov ter "popucano" skalo bi ocenil, da je letos smer že nekdo plezal, prva ponovitev pa je bila opravljena že mesec po nastanku smeri, torej lani. Smer ponuja dobro skalo in odlično varovanje na skalna ušesa in metulje. Vse tri smeri so zdaj po zaslugi PZS-ja precej bogatejše s klini in čakajo ponavljavce v tej redko obiskani steni. Petek je bil kljub muhasti napovedi radodaren z vremenom ter nam omogočil vzpone v Rakovi Špici in Kovinarski smeri v Veliki Mojstrovki. Udeležencem s Poljske, nevajenim plezanja v naši, je predstavljala težave predsem kakovost skale, orientacija in nameščanje varoval, zaradi česar so slovenski alpinisti skoraj po pravilu plezali prvi. Poljski alpinisti so kljub temu domov odnesli kopico novih znanj in malo maturo iz orientacije v skrotju. Sobota je z dobro vremensko napovednjo prinesla nove načrte. Del skupine se je odpeljal na Mangart, kjer so splezali dve opremljeni smeri. Naveza Ravnjak-Ocepek-Štular je preplezala moderno klasiko - Briljantino (6b, 400 m), naveza Dobrzanski-Bartoszek pa prosto ponovila smer WM 06 (7a+, 400 m). Naveza Škapin-Šegel-Bečan je ta dan opravila vzpon Severovzhodnega raza Jalovca po Comicijevi varianti (VI+, 400 m). Smer je zaradi izpostavljenosti, lepih prehodov in kompaktne skale med najlepšimi v naših hribih. Zadnji raztežaj kljub manjšemu podoru v zadnjih letih ponuja dobro varovanje, kompaktne oprimke in mu vsekakor ne bi pripisal večje težavnosti od VI+. Vse naveze, ki so plezale v nasprotnih si hribih Jalovec-Mangart, so na ta dan rahlo strašile in namočile popoldanske nevihte, ki so se izlivale in gromele na trentarski strani v neposredni bližini naših sten. Na srečo nas nevihte niso povsem dosegle in rahlo premočene so se vse naveze vrnile v dolino, kjer jih je pričakala obilica pravkar pečenih pic in povezovalno večerno druženje ob brezalkoholnih pijačah. Deževna nedelja je bila več kot dobrodošla in izkoriščena za temeljito pospravljanje celotnega tabora, iskanje izginulih oblačil, ki jih vsako noč vestno odnašala taborna lisica. Kot zadnje dejanje so se plezalci razšli ob odmevu skladbe Ennia Moriconeja. Kljub skorajšnji odpovedi zaradi (pre)majhnega števila prijav bi tabor ocenil kot uspeh. Plezane so bile visoke, redko obiskane stene z dolgimi dostopi v območju Krnice z izjemo zadnjega plezalnega dneva. Motivacija, kakršno vidimo le na redkih taborih, je do konca ostala na vrhuncu. Ponovno smo se naučili, da pravilen pristop, želja po plezanju in prava ekipa (čeprav majhna) odtehta veliko število prijav. Motivacija, kakršno vidimo le na redkih taborih, je do konca ostala na vrhuncu (foto Gregor Šegel) Vtisi udeležencev Aljoša Škapin: Na taboru se je že takoj na začetku (v veliki meri po zaslugi vodje tabora - Gregorja) oblikovalo pozitivno in sproščeno vzdušje; pogovori so bili usmerjeni v hribe. Mogoče smo se zaradi manjšega števila udeležencev še toliko bolj povezali, večina nas je vsak dan plezala z drugimi soplezalci. Sam sem se v vseh navezah zelo dobro ujel in po pripovedovanju ostalih je bilo pri njih ravno tako. Kompleksni dostopi in sestopi so zagotavljali avanturo, zaradi pogosto izredne kakovosti skale sem se večkrat počutil kot v plezališču. Prostorska in časovna umestitev tabora omogoča res širok izbor smeri in vrst plezanja, zato upam, da se ohrani tudi v prihodnje. Benjamin Ocepek: Tabor je bil odlična priložnost za obisk sten, v katere bi se drugače redko podal, in za spoznavanje novih soplezalcev. Oboje je bilo uspešno, Rakova Špica je pozitivno presenetila, kompleksnost ture pa je bila zmanjšana zaradi sposobnih in prijetnih soplezalcev. Všeč mi je tudi "vikend format" tabora, saj bi bil preveč utrujen za cel teden plezanja. Gregor, hvala za srčnost in dobro organizacijo tabora! Leon Dobrzański: The camp was amazing adventure for me. A lot of expirience, super people, this camp was the best definition of climbing integration. I did only 2 routes but each of them gave me a big lesson. Gašper Ravnjak: Krasen tabor! Zaradi majhnega števila udeležencev se je kaj hitro vzpostavilo prijetno vzdušje, zaradi katerega smo se že prvi dan uspeli zbližati tudi s Poljaki. Odločitev pod vodstvom Gregorja, ki je za prve dni predlagal, da vsak Poljak pleza vsaj z enim Slovencem, se je izkazala za pravilno, kar so in smo ugotovili naslednjih dneh v stenah, ko so se naše vezi in prijateljstva samo še okrepile. Vreme nam je bilo naklonjeno tri dni, zadnji dan pa smo skupaj - ob prekinjajočih se dežnih intervalih - lahko v miru pospravili našo nastanitev in se pogovorili o načrtih za prihodnost. Kdor je razmišljal o udeležbi, pa se ni odločil/-a, mu/ji je lahko žal. Se vidimo ob naslednji priložnosti. Domen Štular: Na taboru sem "dobil" točno to, kar sem pričakoval. Spoznal sem novo družbo, s katero bom plezal še naprej. Imel sem priložnost plezati v malo bolj odmaknjenih gorah, v katere ne vem, če bi se odpravil sam. Definitivno se bom prijavil še na ostale tabore PZS-ja. Dawid Bartoszek: I would like to thank you for allowing us to gain experience in such good company. Thanks to the good organization from Gregor and other participants, we had a great time. We had the opportunity to climb in a different team every day and get to know a new area for us. In addition to great climbing, this area also provides adventure thanks to location and difficult descents. We received a lot of theoretical tips during talks in the camp, thanks to which we could get to know the area even better, to which we will gladly return. Dominik Cyran: In August, I had a pleasure to participate in a camp organized by Slovenian Alpine Association. It was an amazing experience of climbing in Julian Alps and roping up with locals there. I've learned a lot about the demanding protection in limestone, complex route-finding and heard stories about the unique system of becoming an alpinist in Slovenia. Besides that, we experienced incredible weather and magnificent views in the Julian Alps. Poročilo pripravil: Gregor Šegel