PZS: Skupaj v hribe do Planinskega doma v Gorah

nedelja, 3. november 2024, ob 0. uri, ogledov: 382

Skupaj v hribe do Planinskega doma v Gorah

Splošno \|
Odbor inPlaninec \|

Objavil(a): Jurček NOWAKK
	V soboto zjutraj, 5. oktobra, je nad vasjo Turje vladalo živahno vzdušje. Največ je bilo udeležencev akcije GOGO - Gibalno ovirani gore osvajajo s prostovoljci, so se pripravljali na pohod do Planinskega doma v Gorah. Kljub temu, da je nekaj udeležencev zamujalo, je organizacija tekla gladko, predvsem zaradi številnih prostovoljcev. Vsaka minuta šteje, a na pohodu je najpomembnejše, da se vsi dobro počutimo.
Pohod se je odvijal v sproščenem in prijateljskem vzdušju. Iz cele Slovenije so se združili inPlaninci in prehodili tri kilometre poti iz vasi Turje do kraja Gore. Pot se je ves čas vzpenjala in vsak je na svoj način premagoval višinske metre. Na razgledni točki pod cerkvijo sv. Jurija pri leseni hiši z napisom: »Ladja je varna v pristanu, a ni narejena za to,« kar ima močno sporočilo o tem, kako pomembno je, da se premikamo izven cone udobja. Goranu so na vzponu pomagali prostovoljci: »Vsak izmed nas je na svoj način premagal višinske metre. Nekateri so hodili, drugi so se peljali s skuterjem ali invalidskim vozičkom, nekateri so se oprijeli na hojico (rolator), slepi pa so se prijeli za komolec prostovoljca, ki jih je varno peljal po poti. Vsi pa smo imeli nekaj skupnega - dobro družbo! Na poti je bilo ves čas slišati klepet in tudi smeha ni manjkalo.« Na sliki inPlanici hodijo po cesti, arhiv inPlaninec Ob prihodu v Planinski dom so jih prijazno pozdravili predstavniki inPlaninca in Planinskega društva Dol pri Hrastniku. Po odličnem kosilu je sledilo nekaj govorov. »Dobrodošli v naših koncih,« je dejal predsednik društva. Kaj lahko sodelovanje je izpostavil vodja odbora inPlaninec Jurček: »S skupnimi močmi ustvarjamo priložnosti za vse inPlanince, ne glede na omejitve.« Ena izmed pohodnic, ki je bila prvič na inkluzijskem pohodu Skupaj v hribe, je dodala: »Nisem pričakovala, da bo vzdušje tako prijetno. Čutim, da je med inPlaninci moje mesto.« »Tovrstni pohodi nam, konjiškim pohodnikom, ki bivamo v bivalni enoti Čebela in stanovanjski enoti VDC Šentjur, izjemnega pomena. Sedem pohodnikov in dva spremljevalca smo se razdelili na »tapočasno« in »tahitro« skupino ter uspešno premagali zastavljeno pot v že dokaj jesenskih razmerah in se podružili s pisano skupino inPlanincev na koči na Gorah,« je povedal Damir in se zahvalil: »Karmen hvala, da nam velikodušno odstopiš kombi, da lahko pohode sploh izpeljemo.« Na sliki skupina pohodikov od tabli na kateri piše POZOR POHOD, arhiv inPlaninec Na inkluzijskem pohodu skupaj v hribe so spet stopili skupaj slepi in slabovidni, gibalno ovirani, dolgotrajno bolni, nevrorazlični in osebe z motnjami v duševnem razvoju. Prva skupina pohodnikov se je podala na bolj zahtevno in daljšo pot na Kopitnik, ki se dviga nad Zidanim mostom in Rimskimi Toplicami. »Kopitnik ima prav posebno energijo,« je povedal Miha, »oblika njegovega vrha spominja na konjsko podkev in je zaradi tega zanimiva.« Pot ni bila preveč zahtevna, a je od pohodnikov zahtevala zbranost in nekaj fizične pripravljenosti. Po krajšem postanku v koči na Kopitniku, kjer so se okrepčali s čajem in prigrizki iz nahrbtnikov, so se podali proti Goram, kjer so jih že čakali ostali pohodniki. Pred kosilom je najprej sledil uradni del, na katerem so predstavniki posameznih delovnih skupin pozdravili pohodnike in spremljevalce. Vsi so bili mnenja, da so tovrstna združevanja koristna in pomembna, saj smo skupaj močnejši in tako z roko v roki širimo naše skupne uspehe med polno čutne ljudi, da dokažemo vsem, da zmoremo. Na sliki moški z očali drži priznanje, arhiv inPlaninec Odbor inPlaninec je podelil prava priznanja, ki so šla v roke dvema prostovoljcem za pogosto spremljanje in doprinos odboru in še priznanja trem slepim in slabovidnim pohodnikom za številčne pohode in sodelovanje z odborom inPlaninec. Za zaključek uradnega dela pa je kot vedno zadonela himna Odločen korak. »Za nas je ta himna več kot le pesem,« je dejal Miha, »Simbolizira moč, vztrajnost in odločnost vseh udeležencev.« In nadaljeval: »Na pohodih najdemo veliko trenutkov, ki nam omogočajo, da se povežemo, da preživimo čas skupaj v naravi, ter da tudi mi, kljub različnim oviram, lahko stopamo po teh poteh.« Dan je minil hitro. Po kosilu so se pohodniki sproščeno pogovarjali in delili zgodbe. »Vedno znova me preseneti, kako hitro dosežemo cilj, ko smo v tako dobri družbi,« je dejal eden izmed udeležencev pred spustom do izhodišča. Hvala vsem spremljevalcem, ki so z nami in nas spremljali po poti. Vaša pomoč in prisotnost sta ključni. Ko smo skupaj, smo močnejši in dokazujemo, da zmoremo!«