NOVICE
ponedeljek, 25. november 2024, ob 0. uri, ogledov: 83 Na Lisci je na polno zaživela inkluzija| Splošno | | | Odbor inPlaninec | | | | Objavil(a): Jurček NOWAKK | | Na letošnjem zadnjem inkluzijskem pohodu GOGO smo se inPlaninci podali na Lisco. Po megli, ki je zadnje dni vztrajala po dolinah, je bilo sončno vreme pod Lisco že navsezgodaj prava spodbuda za vse zbrane. Z nami so bili slepi in slabovidni planinci, nevrorazlični pohodniki, inPlaninci z okvaro sluha, gibalno ovirani, ki gore osvajajo in dolgotrajno bolni planinci. Med prostovoljci, ki so srce inkluzijskih pohodov, pa sta bila tudi ambasadorja akcije GOGO Marija in Andrej Štremfelj.
| »Na 948 metrov visoko Lisco vodi več označenih in neoznačenih poti. Za tokratni pohod, ki je potekal v soboto, 16. novembra 2024, se je organizator, odbor inPlaninec, odločil za pot Krakovo - vinska klet Mastnak. Pohodniki smo si pot izbrali glede na telesno zmožnost oziroma pripravljenost. Prva skupina je s pohodom pričela v križišču označene poti za Lisco, do doma na Lisci je bilo potrebno prehoditi oziroma prevoziti 3,7 km asfaltne poti. V tej skupini so bili invalidi na vozičkih, skuterjih in drugimi pripomočki za lažjo hojo. Druga skupina je s pohodom pričela pri vinski kleti Mastnak. Dobra ura hoje je bila potrebna, da smo se spet srečali s pohodniki prve skupine pred domom na Lisci,« je opis pohoda strnila Antonija Zupančič.
Na sliki skupina šestih žensk stoji bočno na vrhu travnatega hriba, arhiv inPlaninec
Nataša Simončič je takole opisala vzpon: »Srečanje znanih obrazov me vedno napolni z veseljem. Topli objemi, stiski rok in prijazne besede so prava popotnica za dušo. Smeh odmeva med nami in v srcu čutim tisto posebno moč, ki me žene naprej. Korak za korakom, vdih za vdihom, vedno znova in znova. Strma pot, ki se vije med debli dreves in mogočnimi koreninami, nas vodi proti vrhu. Pod nogami šelesti suho jesensko listje, medtem ko sončni žarki poplesavajo skozi goste veje, včasih se ujamejo v zadnjih oblačkih meglic. Besede pohodnikov se prepletajo med seboj in niti ne opazimo, kako hitro dosežemo cilj.
Na sliki skupina pohodnikov na gozdni poti, arhiv inPlaninec
Pogled na pobočje, ki se bohoti v zlatih jesenskih barvah očara vse, tudi Darjo, ki je danes prvič med nami. Presrečna je, ko premaga vsak korak poti. Zagotovo ta pot ni zadnja, sledile ji bodo še druge. Njena samozavest in odločnost sta navdih za vse nas. Njene besede imajo posebno moč. Povezujejo nas, ki se soočamo z enakimi izzivi, z isto boleznijo. To, da imaš ob sebi nekoga, ki te razume, te posluša in ti svetuje, je neprecenljivo.«
Na sliki na vzpenjajočem travnatem pobočju stojijo tri ženske in moški, arhiv inPlaninec
Jerneja Krašovec je na poti spremljala slepo pohodnico Jano Führer. »Že takoj na startu sva začutili dobro energijo in najin korak je postal usklajen. Obsijani s sončnimi žarki smo veselo hodili po planinski poti in občudovali bližnjo in daljno okolico. Z velikim veseljem in radostjo sem Jani opisovala okoliške kraje, griče in reko Savo s svojim znamenitim zavojem v obliki črke U pod nami, cerkev na Razborju, bližnji Lovrenc s cerkvico na vrhu in malo bolj oddaljeni najvišji vrh posavskega hribovja, 1220 metrov visoki Kum. Višje nas je pot peljala po prijetni strmini do cerkve sv. Jošta, ki so jo domačini ob solidarnem delu zgledno obnovili. V prijetnem pogovoru sva kar prehitro prišli do klopce na razgledni točki.«
Na sliki dve ženski na gozni poti prekriti z listjem, arhiv inPlaninec
Z vrha, na katerem stoji meteorološka radarska postaja, je lep razgled na Posavsko hribovje, del Dolenjske, kjer se lepo vidijo Gorjanci, lep je tudi pogled na daljno Notranjsko, kjer nad prostranimi gozdovi izstopa Snežnik. Ob lepem vremenu pa se vidijo Julijci s Triglavom, Kamniško Savinjske Alpe, del Karavank.
Na sliki skupina inPlanincev, v ozadju se vidi kupola, arhiv inPlaninec
Inkluzijskega pohoda Skupaj v hribe akcije Gibalno ovirani gore osvajajo (GOGO), ki poteka pod pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar so se števično udeležili posavski Sončki. »27 oseb je bilo na invalidskih vozičkih, ti so ob sebi imeli tri prostovoljce, tisti na električnih vozičkih pa so prav tako potrebovali prostovoljca za obvladovanje vozička, ker je bila cesta na določenih mestih mokra in spolzka. Tudi hodeči so potrebovali svojega prostovoljca za pomoč pri hoji. Tako se nas je skupaj proti vrhu podalo okrog 110 pohodnikov in invalidov, vsak v svojem tempu. Z nami je vseskozi hodil in pomagal potiskati voziček tudi podžupan mestne občine Krško Janez Jože Olovec ,« je povedala Nataša Solomun.
Na sliki ob cesti znak pozor pohod, na cesti moški, ženksa in mladenka na elekričnem invalidskem vozički, arhiv inPlaninec
Voziček sta vso pot v hrib potiskala tudi Marija in Andrej Štremfelj, ambasadorja naše akcije Gibalno ovirani gore osvajajo(GOGO), ki sta poleti spremljala inPlanince tudi na štiritisočak Breithorn. Marija je dejala, da jo ljudje zdaj celo bolj poznajo kot spremljevalko invalidnih planincev kot pa kot edino Slovenko, ki je stala na Everestu.
Na sliki pano inPlaninec ob katerem levo stoji ženska in desno stoji moški, arhiv inPlaninec
Ana Oražem se je na ta dan odločila preizkusiti svojo pripravljenost in zmogljivost. »Na pohod sem se odpravila z mešanimi občutki, saj me je skrbelo, ali bom po bolezni zmogla prehoditi daljšo pot. Bil je tudi dan, ko sem ta pohod dojemala bolj čustveno. Kot vedno, me je vzpon prevzel, prijetne občutke mi je vzbudilo tudi šelestenje jesenskega listja pod nogami. Rahel vetrič me je božal po obrazu in med temi prijetnimi občutki, ki mi jih je nudila narava, sem ugotovila, da sem bolj kot za samo naravo, občutljiva za vibracije, ki jih oddajamo pohodniki. Pogovori med pari, ki so se vzpenjali, so bili zelo različni. Nekateri pogovori so bili osredotočeni predvsem na opisovanje poti. Pohodniki so od spremljevalcev dobili obilo opisov narave in informacij o okoliških krajih. Nekateri pogovori pa so bili drugačne vrste. Izrazile so se misli o nedoseženih ciljih in istočasno tudi hrepenenje po dosegu teh ciljev. Pohodniki so izrazili tudi neuresničena pričakovanja, razočaranja, ki so se jim zgodila in nekateri so sprostili tudi zamere, ki so se pojavile v letih naših druženj. Veliko razmišljam o tem, da ti pohodi niso samo gibanje v naravi, ampak so tudi ventil za psihične travme in hkrati deljenje izkušenj spopadanja z novonastalimi situacijami.«
Na sliki na terasi stoji tri ženske, v ozadju je moški in drevo, arhiv inPlaninec
Prav posebno, pravo inkluzijsko izkušnjo pa je doživel gibalno ovirani udeleženec Tadej, ki je pomagal slepi osebi. »To je bila zame, pa tudi za mojo asistentko čisto nova izkušnja. V življenju doslej nisem imel bližnjih stikov s slepimi. Poznam jih sicer veliko, največ iz naše GOGO akcije, ampak nikoli nisem znal pristopiti k njim in načeti pogovora oz. navezati stika. Tako da me je na začetku malo skrbelo, da ne bom prehiter z električnim vozičkom in ali bom znal dovolj natančno med samo potjo opisati, kaj vse smo lepega videli. Ampak bila je super izkušnja. Imeli smo se res v redu, tem za pogovor nam ni nikoli zmanjkalo, predvsem pa je bilo veliko smeha. Tudi na moj račun, saj je morala nekaj časa moj voziček voditi asistentka, saj so mi roke in prsti zmrznili do te mere, da sam nisem bil zmožen voziti. Kristine, ki sem jo spremljal, to ni motilo, bilo pa nam je vsem trem zelo smešno.«
Na sliki za moškim v vozičku na cesti stojijo tri ženske, na levi strani je tabla z napisom pozor pohod, v ozadju so drevesa, arhiv inPlaninec
A vse težave, kolikor jih je sploh bilo, so bile pozabljene ob prihodu na vrh. Še zlasti so bili navdušeni tisti, ki so bili prvič del takšne inkluzivne izkušnje. Okrepčali smo se z dobro hrano, sladke dobrote so nam tokrat pripravile članice Aktiva kmetic Brežice. Za slane in sladke prigrizke in pijačo pa je poskrbela Trgovina Mita. Sledil je kratek program in predstavitev vseh delovnih skupin. Podelili smo tudi priznanja najbolj aktivnim pohodnikom. Prejeli so jih Ana Oražem, Martin Močnik, Irena Temlin, Janez Grčar in Jana Führer.
Na sliki na teradi stojijo tri ženske in dva moška, arhiv inPlaninec
»Bil je poseben dan, inkluzija je spet zaživela na polno, ko le morem, se rada udeležim pohodov z inPlaninci, saj se vedno vračam domov najboljša verzija sebe. Ta dan je bil poseben tudi zato, ker sem imela priložnost slepi pohodnici skozi moje oči predstaviti in opisati, kar vidimo videči. Njen korak sem vodila po moji priljubljeni poti na domači hrib in obe sva neizmerno uživali. Samo to šteje,« je zapisala Jerneja Krašovec.
»Zopet smo dokazali, da ni ovir in je v povezovanje moč. Zagotovo se na Lisci spet snidemo prihodnje leto,« je dodala Nataša Solomun.
Skupaj osvetljujemo moč inkluzije! Pohod so omogočili generalni sponzor akcije GOGO NiceHash, številni donatorji, predani prostovoljci in posamezniki, ki verjamejo v povezovanje. Hvaležni smo, da skupaj ustvarjamo prostor za sprejemanje in enakost. |
 Komentarji
| |
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih