NOVICE  

četrtek, 1. marec 2007, ob 0. uri, ogledov: 1133

Zabeležka 3. sestanka delovne skupine za pripravo predloga sprememb 118. člena Zakona o zaščiti in reševanju

Sestanka so se udeležili predsednik PZS mag. Franci Ekar, člana PPZS Rudolf Skobe in Marko Goršič, GS PZS Danilo Sbrizaj, direktor direktorata za zdravje na MZ mag. Janez dr. Remškar, predstavnica ZZZS gospa Breda Butala in predstavnik URSZR gospod Gregor Turnšek Uvodoma je predsednik PZS predstavil nekatera stališča PZS o pristojnostih glede odločanja, kdaj je reševanje plačljivo in izrazil protest PZS zaradi možnosti da bi planinstvo uvrstili v kategorijo rizičnih športov, gospa Breda Butala pa je predstavila strokovno mnenje, ki ga je pripravila pravna služba ZZZS in v katerem so izhodišča za podzakonski akt, ki bi urejal zavarovanje reševanja. Po razpravi je mag. Janez Remškar pojasnil, kaj pripravljajo na Ministrstvu za zdravje. Ugotovili so, da je kar nekaj športov, ki sodijo v kategorijo tako imenovanih »adrenalinskih«, vendar pri njih ne beležijo veliko poškodb, ker se tekmovalci držijo ustreznih pravil. Predstavniki PZS so pri tem opozorili tudi na planinstvo, saj statistično gledano med člani PZS glede na njihovo število ni veliko reševanj in poškodovanih, zato je potrebno ločiti, kdo vse je ponesrečenec v gorah in ali je upošteval vsa opozorila glede opreme, psihofizične pripravljenosti i.t.d. Janez Remškar je zato zagotovil, da bo PZS povabljena kot sodelujoča organizacija (zveza) v razgovore, ki jih vodi MZ z OKS, saj mora kot organizacija s tako velikim številom članov biti navzoča pri pripravi kriterijev, kjer se razvršča športne panoge v rizične razrede. V razpravi je bi podan tudi predlog o možnem dodatnem minimalnem zavarovanju članstva športnih zvez za področja, ki niso zajeta v osnovnem zavarovanju članov in se nanašajo na stroške reševanja, transporta, zdravljenja. Predlagan je znesek od 0,25 od 0,50 EUR za registrirane člane društev in strokovnih komisij PZS, ki so usposobljeni po programih verificiranih s strani države. Ugotovljeno je bilo tudi: da je npr. število nesreč povezanih z alpinizmom, športnim plezanjem, turnim smučanjem, v primerjavi z moto športi zanemarljivo, se pa velikokrat taki dogodki s strani novinarjev prenapihujejo. Posamični primeri, ki so razburili slovensko javnost z izdajo računov za reševanje so bili neprimerni in nesmiselni. Jasno je bilo povedano, da bi v takih slučajih moral glede plačila stroškov razsojati organ pregona – sodnik za prekrške, če bi bili podani elementi prekrška, ne pa izvajalec reševanja. Ta je dolžen po "dogodku " izdati prijavo ne pa račun za strošek reševanja. Za usposobljenega planinca je večkrat bolj rizičen dostop po cesti, do izhodišča, kot pa gibanje in ostale aktivnost v gorskem svetu. PZS bo zato dala pobudo, da se morajo organizirane športne aktivnosti izvajati v okviru pravil, ki veljajo za posamezen šport. Ob upoštevanju le teh ni razloga za razvrščanje športov v rizične skupine po neki uravnilovki. Kot opozorilo za ureditev pa smo tudi izpostavili zdravljenje ozeblin za alpiniste v baro komori. Zapisal Danilo Sbrizaj

Za oddajo komentarja se registriraj / prijavi!

Prikaži vse komentarje (0)