NOVICE
torek, 11. december 2007, ob 0. uri, ogledov: 953 Okrogla miza ob Mednarodnem dnevu gora 2007 | | | Mednarodno leto gora je leta 2002 razglasila Generalna skupščina združenih narodov. Danes se izteka že pet let od tega dogodka.
Vsako leto je za ta dan razglašena posebna tema, ki se nanaša na trajnostni razvoj gorskih območij. Letošnji dan gora je posvečen problematiki podnebnih sprememb. Poglavitni razlog za podnebne spremembe so gotovo vedno višje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju. Skoraj v vseh delih sveta se zaradi posledic segrevanja ozračja talijo ledeniki ali pa celo izginjajo, še bolj znane pa so vremenske spremembe, ki smo jim priča; tudi pri nas in tudi vse bolj prepogoste katastrofalne posledice. Tudi gorski svet je zaradi tega že prizadet, neposredno in posredno pa tudi gorski gozd, še posebej ob neustrezni rabi ali drugih vplivih, ki načenjajo obstoječe ravnovesje, kot tudi območja v vznožju gora (primer Železniki 2007).
Planinska zveza Slovenije je, ob pomoči svoje komisija za varstvo gorske narave (KVGN), ki je nosilec dejavnosti varovanja gorske narave, prav na ta dan organizirala posebno okroglo mizo z naslovom: KAKO SE LAHKO PLANINSKE ORGANIZACIJE AKTIVNEJE VKLJUČIJO V OHRANJANJE IN ZAŠČITO GORSKIH GOZDNIH OBMOČIJ in na ta način preverila uresničevanje protokola Gorski gozd Alpske konvencije, ki je bil 27. februarja 1996 sprejet prav pri nas v Sloveniji na Brdu pri Kranju, na IV. Alpski konferenci.
Na okroglo mizo so bili povabljeni predsedniki meddruštvenih odborov planinskih društev iz vse Slovenije, načelniki vseh komisij znotraj PZS, predsednik PZS in vsi člani predsedstva UO PZS, predstavniki drugih nevladnih organizacij, uredništvo Planinskega vestnika, predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in drugi partnerji, ki bi se lahko skupaj s PZS aktivneje vključili v doseganje ciljev omenjenega protokola, kot tudi drugih območij varovanega gozda, opredeljenih z direktivama NATURE 2000, ki za Slovenijo veljata od vstopa v EU, 1. 5. 2004.
To temo je KVGN izbrala zato, ker meni, da bi se planinci, ki delujemo v 251 društvih po vsej Sloveniji, lahko bolj aktivno vključili v zaščito in varovanje gorskega gozda in drugih območij varovanega gozda, saj so znani pogosti primeri nedopustnih in nepopravljivih posegov v teh območjih, ko na njih nismo pravočasno reagirali ali pa sploh nismo. Za izboljšanje tega stanja smo z odseki za varstvo narave v PD in odbori pri meddruštvenih odborih že ustrezno organizirani, imamo tudi že vse več usposobljenih strokovnih kadrov in nenazadnje tudi strokovno komisijo pri UO PZS.
Tiste zaključke okrogle mize, ki bodo omenjali aktivnejše delovanje vseh planinskih društev in različnih organov PZS, bomo posredovali v potrditev tudi pristojnemu organu PZS, da bodo postali priporočilo, nekateri pa tudi zavezujoči.
Ljubljana, 11. 12. 2007
Pripravila:
načelnica KVGN PZS
Rozalija Skobe
KAKO SE LAHKO PLANINSKE ORGANIZACIJE AKTIVNEJE VKLJUČIJO V OHRANJANJE IN ZAŠČITO GORSKIH GOZDNIH OBMOČIJ
Zaključki:
1. Ohranjanje ter izboljšanje stabilnosti gorskega gozda kot sonaravnega življenjskega prostora (osnovni cilj Protokola »Gorski gozd), je v veliki meri zajeto tudi v namenu in ciljih delovanja PZS in vseh njenih članic, zato moramo vse naše dejavnosti in načrtovane aktivnosti podrediti temu cilju, vse že obstoječe posege (planinske poti, koče, transportne naprave) pa s skrbnimi sanacijami kar najbolj prilagoditi.
2. Pozornost moramo nameniti tudi posegom v gozdna območja, ki jih omenjeni protokol sicer ne zajema, so pa zajeta v NATURI 2000 ali pa imajo družbeno in ekološko funkcijo; to je vpliv na čiste vodne vire, podnebno ravnovesje, čiščenje zraka in varovanje pred hrupom.
3. Pridružiti se moramo in podpreti vse akcije za ohranitev biotske raznovrstnosti gozdnih območij in se na ustreznih nivojih (tudi lokalnih) zavzeti za določitev gozdnih rezervatov v katerih bodo zastopani vsi ekosistemi gorskega sveta ali določenih gozdnih območij.
4. Našo organiziranost, predvsem pa odgovornost nosilcev društvenih dejavnosti, ko gre za varovanje in ohranjanje narave, torej tudi varovalnega gorskega gozda (predsednikov MDO in PD, načelnikov odsekov za VN vodij odborov pri MDO ter VGN), moramo dvigniti na nivo, ki bo zagotavljal pravočasno odkrivanje in preprečevanje vseh nesonaravnih posegov v ta prostor in ne zgolj največkrat že prepozno ugotavljanje že nastalih posledic.
5. Zagotoviti moramo, da bodo naše ugotovitve o raznih posegih pravočasne in kar se da objektivne in dokumentirane ter vedno najprej preverjene na lokalnem nivoju in pri pristojnih območnih enotah Zavoda za varstvo narave RS. Širšo podporo PZS bomo iskali šele, ko bodo izčrpane vse lokalne možnosti ali pa bo to narekovala razsežnost problema.
6. Naša pozornost bo tako posebej usmerjena na ugotavljanje:
- škodljive načine sečnje v gozdu in spravila lesa (goloseki, nastajanje gozdnih vlak, poškodovanje in zbitje tal, kar vse lahko spodbudi erozijo),
- na izgradnjo objektov ali izvajanje aktivnosti povezanih z nekaterimi do narave agresivnimi športi (steze za kolesarske spuste, urejanje vzletišč, povezovalne poti za motorne štirikolesnike ali enduro motorje),
- gozdno pašo, ki lahko ogroža pomlajevanje gorskega gozda ali pa pašo, ki lahko z zbijanjem tal in sicer naravnim gnojenjem (predvsem konjev) spreminja lastnosti suhih travnikov nad gozdno mejo ali območjih opredeljenih v NATURI 2000,
- na aktivnosti, ki lahko pomenijo nevarnost požara, predvsem na požarno ogroženih območjih,
- na neprimerno rabo gorskega gozda, četudi gre samo za oddih in sprostitev – torej tudi planinsko dejavnost, če ta ogroža pomlajevanje gorskega gozda ali potrebe gorskih ekosistemov.
7. Podpiramo usposabljanja strokovnih kadrov znotraj PZS, da bomo kos tem nalogam, kot tudi vsa naravovarstvena predavanja, izlete in ekskurzije, razstave, očiščevalne in druge akcije, s katerimi bomo širili krog osveščenosti in sposobnosti zaznavanja pojavov, ki imajo negativne vplive na gorski gozd ali druga območja varovalnega gozda.
Ker predstavljamo nevladno organizacijo, ki je pridobila status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, bomo predlagali UO PZS, da bodo sprejeti zaključki hkrati obveza vseh planinskih organizacij (društev in krovne zveze), da potrdimo upravičenost tega statusa in izkoristimo potencial našega članstva in naše razvejanosti v 251 članicah po vsej Sloveniji.
|
 Komentarji
| |
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih