Vse od leta 2001 je potekal velik projekt Planinskega vestnika digitalizacija vseh številk od prve leta 1895. Ponosno objavljamo, da je projekt uspešno zaključen, vse številke in vsi članki pa so dosegljivi za vsakega obiskovalca spletne strani www.pvkazalo.si. V tokratni številki smo se zato pogovarjali z vodjem projekta Andrejem Stritarjem.
V sredici smo se podali po poteh nad Celjem, na hribe na levem bregu Savinje; preko meja pa vas vabimo na turno smučanje nad dolino Zajzero. Kirgizija in Kitajska nas vabita tja, kje sta lansko leto uspešno plezali slovenski odpravi.
Planinska zveza je bila zelo aktivna in uspešna na več področjih, med drugim pri sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije - Združenjem športnih zvez, pa tudi pri Hrvaški planinski zvezi.
Sledijo redne rubrike o varstvu narave, alpinistične novice in novice iz tujine, pisma bralcev, literatura in novice iz planinske organizacije.
V uvodniku je urednik teme meseca Dušan Škodič spregovoril o filmu, ki nas pogosto povleče vase z vso svojo lepoto in tudi - navidezno resničnost. »Pa vendar, ob tem nikar ne pozabimo na realnost. Pot do s svežim zrakom prevetrenih pljuč je mogoča le z lastnimi močmi!«
Na naslovnici fotografa Otona Naglosta se narava že počasi prebuja.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!
Od danes, 13. marca, ga poiščite ga v svojem kiosku.
Kazalo (1,47 MB)
Uredništvo Planinskega vestnika
Vsebina - Članki
USPEŠNO ZAKLJUČEN PROJEKT 4 Končana je digitalizacija vseh Planinskih vestnikov. Pogovor z Andrejem Stritarjem, vodjem projekta. Vladimir Habjan GORE IN FILM 6 Glavna je dobra ideja. Viktor Grošelj, filmski ustvarjalec. Dušan Škodič Pomembna je zgodba. Pogovor s snemalcem Matjažem Fistravcem. Boris Strmšek RAZMIŠLJANJE 14 Hodite sami? Nina Pisk ZAHTEVNA BREZPOTJA 16 Martuljških pet. Samotno prečenje od Kurjega vrha do Frdamanih polic. Ivan Vreček in Vili Ekar SVET 21 Dragulji Sinaja. Gebel Musa - Mojzesova gora. Olga Kolenc ODPRAVA V CENTRALNO AZIJO 25 Med Kirgizijo in Kitajsko. Pripoved o uspešni slovenski odpravi. Tadej Golob Z NAMI NA POT 30 Hribi na levem bregu Savinje. Celje kot planinsko mesto. Andreja Erdlen Opisi 33 Srebotnik, 700 m. Andreja Erdlen Tovsti vrh (Tovst), 834 m. Andreja Erdlen Grmada, 718 m. Andreja Erdlen Vipota, 532 m. Andreja Erdlen
Z NAMI NA POT 41 Najlepši hladilnik Zahodnih Julijcev. Turno smučanje v Zajzeri. Mojca Stritar Opisi 37 Krniška glavica, 1889 m. Mojca Stritar Nabojsova škrbina, 1970 m. Mojca Stritar Škrbina Prednje Špranje, 2138 m. Mojca Stritar Škrbina Zadnje Špranje, 2271 m. Mojca Stritar
MINIATURA 45 Moč perspektive. Maja Batinič PORTRET ALPINISTA 46 Dolgostebelni Jeglič. Srečanje s Tonetom Jegličem. Dejan Ogrinec PREPOZNAVANJE PANORAM 51 Kaj se vidi na obzorju in kaj lahko razberemo šele na monitorju. Vincenc Nemanič PLEZANJE V KANADI 52 Kanadska pravljica. Plezalni potep med stenami in medvedi. Maja Duh MEDICINA IN GORE 56 Novosti v zdravljenju omrzlin. Jurij Gorjanc PLANINSKA OPREMA 58 Da bo nahrbtnik res nahrbtnik. Z naritnikom po Čopovi. Borut Peršolja VARSTVO NARAVE 60 Dolgoživa dvoživka. Planinski močerad. Andrej Razpet Zimska obiskovalka sadovnjakov. Brinovka. Dušan Klenovšek INTERVJU 62 Širjenje alpinističnega znanja je pomembno zaradi varnosti. Pogovor z Aljažem Anderletom in Tadejem Debevcem, piscema redne rubrike Alpinistična tehnika. Tina Leskošek VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI 65 Boter oblakov. Miha Pavšek NOVICE IZ VERTIKALE 66 NOVICE IZ TUJINE 68 LITERATURA 68 PLANINSKA ORGANIZACIJA 69
Uvodnik
Gore in film
Pred dnevi sem govoril z znancem, ki mi je navdušeno razlagal, da je kupil veliko, sodobno televizijo. Z njo lahko spremlja sliko v visoki HD-ločljivosti. Narava da je na zaslonu videti popolnoma pristna, filmi v treh dimenzijah pa gledalca kar posrkajo v dogajanje.
Ob tem sem se zamislil. Za gledanje narave v najvišji ločljivosti nam vendar zadostuje že navadno okno ali sprehod po okolici. Namesto spremljanja navideznih življenj filmskih igralcev pa se je v prostem času, kolikor ga imamo, pametneje ukvarjati z lastnim življenjem. Tudi v njem se, kakor v filmu, stvari odvijajo po scenariju in režiji, ki sta vsaj večinoma v naših rokah - morda z izjemo končne montaže, ki ji nekateri zvito rečejo tudi življenjska usoda. A neizpodbitno dejstvo je, da si vsi želimo, da bi bila naša zgodba čim bolj gledljiva in po možnosti všeč še okolici.
Kaj je pravzaprav film, ki lahko človeka tako prevzame, da je na trenutke zmožen pozabiti na resnično življenje in se predati temu navideznemu, a prijetnemu nadomestku? Lahko bi rekli, da gre v osnovi za umetnost gibanja, hitro premikajoče se slike, ki se v naši glavi zlijejo v reko vidnih informacij. Te povezane slike predstavljajo verjetno najbolj ustvarjalno od umetnosti, ki lahko gledalca popelje v svet resničnosti ali domišljije. Ker smo ljudje zelo dovzetna bitja, je razumljivo, da je sedma umetnost, čeprav najmlajša, postala ena najbolj razširjenih oblik zabave. Bilo pa bi krivično, če bi film spuščali zgolj na raven zabavljaštva, saj ima lahko tudi poučno, vzgojno, dokumentarno in seveda nekoliko dvorezno, propagandno vlogo.
Sodobne filmske produkcije večinoma gledajo le na finančno korist, sploh Hollywood, ki ni nikoli razmišljal drugače kakor delati tisto, kar je všeč najširšim množicam, in nato z izkupičkom dobro napolniti blagajne. Vendar film nikoli ni enak filmu in tudi finančnega rezultata ni tako enostavno doseči, ker to spada že v realno življenje. Pregovor, da ena slika pove več kakor tisoč besed, v slabem filmskem izdelku, kjer jih je povezanih na tisoče, enostavno ne zdrži ...
Mojstri filmske umetnosti so zelo zgodaj spoznali, da gore s svojo širino, nedostopnostjo in prvinsko lepoto predstavljajo hvaležno kuliso, kamor lahko elegantno umestijo svoje junake ali pa v dokumentarnem načinu varno popeljejo gledalca v zanj eksotično, potencialno nevarno in nedostopno okolje. Tako so tudi pri nas že v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja v kinodvoranah gledalci dreveneli ob drznostih naših alpinistov. In to v skoraj prvih slovenskih filmih: V kraljestvu Zlatoroga in Triglavske strmine. Legendarni Joža Čop je bil protagonist v obeh in v marsikaterih očeh je tedaj poleg drznega človeka postal še prava filmska zvezda. A ob tem ne spreglejmo še nečesa: tudi naši najboljši otroški filmi so bili rojeni iz junaških zgodb v gorah, le spomnimo se filmov o neustrašnem Kekcu.
Film se je ves čas razvijal in se razvija še danes. Oprema je vedno boljša in vizualni vtis, ki ga film ponuja gledalčevi vedno zahtevnejši duši, postaja vedno globlji. To je njegovo poslanstvo in namen - tudi pri sodobnem gorniškem filmu, ki se razvija vzporedno z vsemi človekovimi dejavnostmi v gorskem svetu. Ljudje se namreč bistveno bolj zavedamo sami sebe takrat, ko se počutimo majhne. Morda nas ravno zato tako vleče v gore, v pravi in - navidezni resničnosti.
Pa vendar, ob tem nikar ne pozabimo na realnost. Pot do s svežim zrakom prevetrenih pljuč je mogoča le z lastnimi močmi!
Dušan Škodič |