NOVICE  

Na delavnici o turističnem vodenju in turističnih aranžmajih v planinstvu, ki jo je vodil predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, sodelovali pa so še generalni sekretar PZS Matej Planko, načelnik Vodniške komisije PZS Franc Gričar, član Vodniške komisije PZS Jože Bobovnik, Damjan Omerzu in strokovna sodelavka Vodniške komisije PZS Veronika Susman, so razpravljali o razlikovanju med planinskim in turističnim vodenjem oz. na kaj morajo biti planinska društva pri organizaciji planinskih izletov in drugih dejavnosti pozorna, da ne bodo podvržena določbam in sankcijam Zakona o spodbujanju razvoja turizma in Zakona o gorskih vodnikih. Bistveni razlikovalni element med turističnimi in gorskimi vodniki ter planinskimi društvi in prostovoljnimi vodniki PZS je ta, da planinska društva in vodniki PZS vodenje opravljajo kot nepridobitno dejavnost. Prostovoljni vodniki PZS so upravičeni do zakonsko predpisanih povračil stroškov (potni stroški, dnevnice za prehrano, vstopnine), ne smejo pa prejeti plačila za svoje delo (organizacija izleta, vodenje). V programe planinskih izletov in taborov lahko društva vključijo tudi dodatne aktivnosti, oglede, nočitve, prehrano, in v kolikor niso pridobitne, se ne štejejo za turistični aranžma po Zakonu o spodbujanju razvoja turizma. Društva v primeru nadzora tržnega inšpektorja nepridobitnost posamezne ture dokazujejo s finančnim poročilo in pripadajočimi dokazili, tako na odhodkovni (računi, potni nalog ...) kot na prihodkovni strani (blagajniški prejemek). Iz vsebine programa izleta mora obvezno izhajati, da gre za planinsko dejavnost. Pomembno je torej transparentno poslovanje društva v skladu z zakonodajo.
V okviru delavnice o merilih za dvonamensko rabo planinskih poti so pod vodjem delavnice Toneta Tomšeta, podpredsednika PZS, razpravljali o petnajstih predlogih kriterijev meril, ki so jih na podlagi skupnega sestanka načelnikov Komisije za varstvo gorske narave (KVGN), Komisije za planinske poti (KPP) in Komisije za turno kolesarstvo (KTK) in dodatnih usklajevanj pripravili načelniki komisij KVGN, KPP in KTK. Na podlagi izčiščenih meril bi lahko odpirali določene planinske poti za dvonamensko rabo, za planince - pešce in planince - turne kolesarje. Delavnica je sodila v okvir javne razprave, ki traja od 8. marca 2012 do 30. aprila 2012, ko komisija zbira pripombe, predloge, dopolnila. Glavni štirje predlogi, ki jih je skupina na delavnici skupaj izoblikovala in podala v poročilu na Skupščini PZS, so govorili o tem, naj bi bila širina poti širša od 1,5 metra; za soglasje lastnikov zemljišč za dvonamensko rabo planinskih poti bo potrebno pridobiti soglasje od združenja lastnikov, ker bo to najverjetneje edina pot za pridobitev vseh soglasij; določiti je potrebno enotno označevanje planinskih poti za dvonamensko rabo ter kdo bo te planinske poti vzdrževal in financiral, saj se bo s tem (z dvonamensko rabo) pojavil večji strošek vzdrževanja. Ob koncu razprave je načelnik KVGN PZS Janez Bizjak še poudaril, da je treba te kriterije, ki so jih predlagali, in vse dogovore dobro pripraviti in jih državi predstaviti vnaprej.

Sama Skupščina Planinske zveze Slovenije je potekala v Kulturnem domu Ormož, in sicer v res pozitivnem vzdušju. Temu so pritrdili vsi sodelujoči delegati, ki so skupaj imeli 147 ob 280 glasov društev z glasovalno pravico. Sicer pa se je skupščine udeležilo okoli 250 planincev in gostov. V mladostno obarvanem kulturnem programu so mlade planinke in planinci Gimnazije Ormož pričarali svet gora, v katerega planince iz Prlekije radi zahajajo že v več kot 50 let. Zbrane planince je pozdravil predsednik domačega planinskega društva Marjan Kukovec in župan Občine Ormož Alojz Sok, prav tako pa so zbrane nagovorili gosti: mag. Emilijan Trafela z Lovske zveze Slovenije, predstavnik Ministrstva za obrambo in Uprave RS za zaščito in reševanje Martin Smodiš, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Franc Miš in predsednik Zveze društvenih organizacij Slovenije Janez Matoh, ki je poudaril, da je »planinstvo vrednota in kot tako čisti dragulj prostovoljstva.« Skupščine PZS pa so se udeležili še načelnica Upravne enote Ormož Irena Kukovec, ravnateljica Gimnazije Ormož Blanka Erhatič in predstavnica OŠ Ormož Stanka Hebar.

Na Skupščini Planinske zveze Slovenije so delegati soglasno potrdili vsebinska in finančna poročila za preteklo leto, okvirni vsebinski in finančni program dela PZS za leto 2013, ter tudi odločitev o tem, na kakšen način naj PZS izvaja pravice in obveznosti iz solastništva planinskih nepremičnin. Najpomembnejša točka dnevnega reda skupščine pa je bilo sprejemanje novega Statuta Planinske zveze Slovenije. Po skoraj dveh letih razprav je bil novi Statut Planinske zveze Slovenije namreč pripravljen za končno sprejetje. Pred Skupščino PZS so ga soglasno potrdili tudi člani Upravnega odbora PZS, skoraj soglasno pa so ga potrdili tudi delegati na skupščini. Novi Statut PZS bo planincem, planinskim društvom, meddruštvenim odborom planinskih društev in planinski zvezi kot taki prinesel precej dobrih rešitev pri delovanju, napredku in samem razvoju. Vsi sklepi, podani na skupščini, so bili potrjeni z izjemno večino, kar dokazuje visoko mero pozitivnega zaupanja v vodstvo PZS, njihovo delo, načrte in programe, ki jih skupaj s planinskimi društvi želi vodstvo uresničiti v nadaljnjih letih.

V pregledu dela v letu 2011 je podpredsednica PZS Slavica Tovšak izpostavila povečanje članstva v letu 2011 za kar 2,4 odstotka, povezanost planinskih društev in Planinske zveze Slovenije kot krovne organizacije, številne dosežke vrhunske športnih plezalcev, alpinistov, med njimi navezo, ki je v letu 2012 za 2011 prejela najvišjo svetovno nagrado na področju alpinizma zlati cepin, pa uspešno delo mladinske komisije, ki je celostno prenovila programa Ciciban planinec in Mladi planinec, vodniške komisije s številnimi novimi usposobljenimi vodniki Planinske zveze Slovenije, pa opazen napreden Planinskega vestnika, ki ena izmed redkih slovenskih revij iz leto v leto izboljšuje svojo kvaliteto - tako vsebinsko kot oblikovno. Podpredsednica Tovšakova je izpostavila tudi delo ostalih komisij, pa delo meddruštvenih odborov planinskih društev in uspešno sodelovanje Planinske zveze na mednarodnem področju, saj je članica kar desetih različnih mednarodnih organizacij.

Med načrti planinske organizacije v letu 2012 je predsednik Bojan Rotovnik izpostavil krepitev prostovoljnega delovanja na vseh nivojih delovanja, zaradi zmanjšanja javnih sredstev povečanje trženja izdelkov in storitev PZS ter povečevanje prihodkov iz lastne dejavnosti, okrepitev pomena pridobivanja sredstev iz javnih razpisov, krepitev projektnega dela ter vzpostavitev planinstva kot blagovno znamko. »Še več bo potrebno narediti na področju planinskega gospodarstva, saj si vsi želimo planinskih koč, prijaznih okolju in prijaznih družinam, prav tako pa mora biti ponudba planinskih koč privlačna čim širšemu krogu obiskovalcev gora,« je dejal predsednik Rotovnik. Podpredsednik PZS Borut Peršolja pa je izpostavil načrte planinske organizacije - od zveze same, komisij, odborov do planinskih društev - za leto 2013, ki bodo med drugim tudi v znamenju praznovanja 120-letnice organiziranega planinstva na Slovenskem.

Ob zaključku skupščine so vse zbrane povabili tekmo svetovnega pokala v balvanskem plezanju v športni park Log (21. in 22. april 2012) ter na Dan slovenskih planincev, ki bo letos v Kranjski Gori (in Mojstrani) v soboto, 16. junija, združen s praznovanjem 100. obletnice organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji. Po koncu skupščine je planince navdušil ogled dokumentarca Gorski reševalci v kraljestvu zlatoroga avtorja Janeza Brojana, nekateri pa so si v tem času ogledali zbirke v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož. Vsi udeleženci skupščine pa so si v dvorani in avli kulturnega doma ogledali bogati razstavi Življenje pod Triglavom in Meddruštveni odbor planinskih društev Podravja se predstavi.

O skupščini so predstavniki planinskih društev povedali:
Franc Kocbek, predsednik PD Miklavž na Dravskem polju: »Današnja skupščina je potekala zelo kvalitetno, vsa poročila so bila zelo dobro pripravljena. Smernice plana, ki so bile podane, so tisto, kar planinci v društvih želimo. Se pravi, to je še nekakšna dopolnitev k delu, ki ga opravljamo v društvih. Opažam, da so skupščine iz leto v leto vse bolj kvalitetne, k temu pa pripomore tudi dejstvo, da veliko stvari vodstvo in strokovna služba PZS že prej dobro pripravijo. In želim si, da bo tako tudi v bodoče.«

Jožica Heber, predsednica PD Dravograd: »Osebno sem se veselila obiska Ormoža, pričakovanja so še presežena. Vedela sem, da so tu prijazni in gostoljubni ljudje, in danes je tudi na skupščini prevladovala taka pozitivna energija, da smo brez zapletov sprejeli vse predlagane sklepe. Seznanili smo se tudi z načrti v prihodnje. Z dobro voljo bomo te tudi uresničili. Tudi za naše društvo planinsko društvo sem dobila ideje, prav tako pa tudi potrditev, da delamo dobro in da se vsi skupaj s krovno organizacijo trudimo delati čim boljše. Sama pri sebi pa sem si obljubila, da bom pri delu v PD še bolj pridna, v vodstvu PZS so me zares vzpodbudili :).«

Olga Verovšek, predsednica PD Velike Lašče: »Skupščina PZS mi je bila zanimiva in zelo dobro pripravljena. Vidim, da se vsi v vodstvu Planinske zveze, strokovni službi in vsi do zadnjega predsednika planinskega društva zelo trudijo in trudimo za skupno uspešno delo. Okvirni načrt za naprej je pester, zelo dobro pripravljen že sedaj. Vidi se velik napredek, zagnanost in volja do vsega. Tudi sama sem za naše društvo dobila nekaj idej.«

Miro Eržen, predsednik PD Dovje - Mojstrana in vodja Slovenskega planinskega muzeja: »To je bila Skupščina Planinske zveze Slovenije, ki smo jo že dolgo časa pričakovali v smislu njenega poteka, pozitivnega vzdušja in predvsem tega, da vsi želimo, da naredimo korak naprej. Soglasno sprejemanje sklepov na skupščin, ki so bili predlagani, kažejo na dobro delo tako vodstva Planinske zveze kot na dobro delo strokovne službe PZS, in pa seveda to, da so bili sklepi in tematike, o katerih smo odločali, zelo dobro pripravljeni in predstavljeni širši javnosti že pred tem. Mislim, da je to tista pot, ki kaže naprej. Kar se tiče planinske kultur, sem osebno zelo zadovoljen, da smo vanjo uvrstili tudi Slovenski planinski muzej. Pričakujem pa, da nam bo celotna planinska javnost pomagala, da bo prepoznan kot neka nacionalna vrednota in da bo dobil tudi tak status. Verjamem, da so planinci danes na tej skupščini pokazali visoko stopnjo pripravljenosti delati v teh ciljih naprej in zato mislim, da sem lahko optimističen.«
Cilji Slovenskega planinskega muzeja za naprej? »Cilji Slovenskega planinskega muzeja (SPM) so opredeljeni v njegovem srednjeročnem razvojnem načrtu, ki ga je potrdil tudi Poslovni odbor SPM. Vsekakor je eno, naša naloga je izvajanje javne službe, kar po sedanjih pravilih pomeni ohranjanje, zbiranje itd. planinskih eksponatov; po drugi strani pa je naša velika naloga, vključiti se v aktualna dogajanja. To se pravi, da ne samo beležimo dogodke in stvari iz preteklosti, ampak sodelujemo pri sedanjih dogodkih. Tako na primer dogodki, povezani z Dnevom slovenskih planincev in obeležitvijo 100-letnice organiziranega gorskega reševanja, kažejo na to, da moramo odigrati tudi drugo vlogo: biti aktivno središče, kjer se srečujejo vse generacije planincev in ki seveda spoznavajo preteklost, negujejo tradicijo in na teh tradicijah tudi gradijo prihodnost.«

Luka Budna, podpredsednik PD Ljubno ob Savinji: »Današnja skupščina se mi je zdela zelo dobro organizirana; Planinsko društvo Maks Meško Ormož v soorganizaciji s Planinsko zvezo Slovenije se je zelo potrudil, še posebej mi je bil všeč kulturni program. Všeč so mi bile vse vzporedne dejavnosti, delavnice in tudi ogled filma na koncu. Predstavljeni plani so zelo smeli, uresničljivi, ambiciozni; ekipa je zagnana in verjamem, da bo ekipi s sodelavci uspelo uresničiti vse zastavljene cilje. Ob tem pa vas že sedaj vabim k nam 1. junija 2012, da se udeležite praznovanja 60-letnice našega planinskega društva, vabljeni!«

Pripravila Zdenka Mihelič