Mire Steinbuch se je pogovarjal s Chrisom Boningtonom, svetovno znanim alpinistom z uglednim nazivom (Sir) pred svojim imenom. Udeležili smo se redne letne skupščine Planinske zveze v Ormožu, obiskali malo znano goro v Sextenskih Dolomitih Dreischusterspitze, se spominjali dveh velikih poznavalcev Julijcev, Dr. Juliusa Kugya in dr. Henrika Tume, ter prečili greben Škrlatica-Visoki Rokav. V rubriki Z nami na pot smo se povzpeli na Grintovec nad Kamniško Bistrico in na neznane vrhove nad Patokom v divjih Zahodnih Julijcih. Obiskali smo Kozjak, Madagaskar in balvanirali nad Prilepom. Tokrat smo dodali še povzetek analize reševalnega dela v letu 2011. Ne manjkajo redne rubrike o varstvu narave, alpinistični tehniki, gorski medicini, vremenu, alpinističnih novicah, novicah iz tujine in novicah iz planinske organizacije. V uvodniku odgovornI urednik Vladimir Habjan razmišlja o motivih za včlanitev v planinsko organizacijo. Na naslovnici Marka Prezlja je Shivling, 6501 m. Nanj je Chris Bonington splezal leta 1983.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku.
Kazalo PV, maj 2012 (1,29 MB)
Uredništvo Planinskega vestnika
Vsebina - Članki
OKROGLA MIZA 4 Dejavnost društva na zvitku papirja. Pogovor z uredniki društvenih glasil. Vladimir Habjan Viharnik, glasilo PD Viharnik. Nevenka Kanduč Krpelj, glasilo PD Tolmin. Žarko Rovšček MINIATURA 11 Kdaj pride letos pomlad na Blegoš? Edvard Vidmar INTERVJU 12 Za preživetje moraš imeti stoodstotno srečo. Sir Chris Bonington. Mire Steinbuch SPOMINI NA MINULE ČASE 16 V snežnem metežu na grebenu Rokav-Škrlatica. Dopolnitev prispevka iz leta 1948. Peter Muck ZGODOVINA 20 Vsestranska raziskovalca Julijskih Alp. Dr. Julius Kugy in dr. Henrik Tuma. Vanja Sossou PLANINSKA ORGANIZACIJA 22 Volje za prihodnje delo nam ne bo zmanjkalo! Uspešna Skupščina Planinske zveze Slovenije. Zdenka Mihelič DOLOMITI 24 Razgiban vzpon na prestižni vrh. Dreischusterspitze/Punta dei Tre Scarperi. Vladimir Habjan
Z NAMI NA POT 28 Na prvaka Kamniško-Savinjskih Alp. Grintovec. Gorazd Gorišek Opisi 33 Grintovec, 2558 m, čez Streho. Gorazd Gorišek Grintovec, 2558 m, po Špremovi poti. Gorazd Gorišek Grintovec, 2558 m, po Frischaufovi poti. Gorazd Gorišek Grintovec, 2558 m, čez Dolge stene. Gorazd Gorišek
Z NAMI NA POT 41 Divji zahod Julijskih Alp. Gore nad Patokom. Mojca Stritar Opisi 37 Monte Jama, 1165 m. Mojca Stritar Cuel de la Bareta, 1522 m. Mojca Stritar Planina Pecol iz Patoka, 1517 m. Mojca Stritar Monte Jovet, 1814 m. Mojca Stritar
ZABAVNA ZGODBA 45 Po stopinjah starih romarjev. Ledeni mož sv. Pankracij na Kozjaku. Aleš Tacer POPOTOVANJA 48 Pic Boby - očarljivi vrh Madagaskarja. Z Malgaši po nacionalnem parku Andringitra. Petra Klinar Duhannoy BALVANSKA MEKA 52 Granitni raj. Deviški balvani nad Prilepom. Anže Zorman LEDNO PLEZANJE 56 Nora Burja. Zmrznjena Boka. Dejan Koren GORSKA MEDICINA 57 Višinska bolezen. Preventiva in zdravljenje. Petra Zupet LEGENDA KAMNIŠKEGA ALPINIZMA 59 Metod Humar 1939-2012. Tone Škarja VARSTVO NARAVE 60 Modrina na travnikih. Botanični spomenik Lovrenc. Dušan Klenovšek VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI 61 Kavno vremenoslovje na višini. Miha Pavšek GORSKO REŠEVANJE 62 Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2011. Jani Bele in Pavle Podobnik ALPINISTIČNA TEHNIKA 64 10 varnostnih pravil športnega plezanja. Tadej Debevec, Aljaž Anderle, Tomo Česen NOVICE IZ VERTIKALE 68 NOVICE IZ TUJINE 70 LITERATURA 70 PLANINSKA ORGANIZACIJA 72
Uvodnik
Največja družina
Kadar pišemo o temi, kakršna je tokratna o društvenih glasilih, sem vedno malce v dilemi, če to zanima našega "povprečnega" bralca. Rezultati vseh anket, ki smo jih opravili do zdaj, namreč kažejo, da je naš najpogostejši kupec tisti, ki najraje bere o gorah in o vsem, kar je v zvezi z njimi. Nekatere vsebine e morda preveč tičejo same organizacije in res ne zanimajo prav vseh. Za tokratno skupščino, ki je po dolgem času sprejela nov statut, to gotovo ne drži. Čeprav gre bolj za vsebino internega značaja same organizacije, kar statut gotovo je, vendarle ta odpira mnoge nove poti planinske dejavnosti v prihodnje, ki bodo zanimale tudi nečlane planinske organizacije. Področij, ki so del dejavnosti planinske organizacije in se tičejo vseh obiskovalcev gora, pa je toliko, da jih vseh niti ne morem našteti, od vzdrževanja in markiranja planinskih poti, obnavljanja in delovanja planinskih koč, planinske vzgoje od mladih naprej, varnosti v gorah, alpinističnega in vodniškega šolanja, varstva narave ... in ne nazadnje do planinske publicistike, ki gotovo koristi vsem obiskovalcem gora ne glede na to, ali so člani naše organizacije ali niso. Nikakor ne smemo spregledati, da je tistih, ki prostovoljno delajo v več kot dvestopetdesetih planinskih društvih po vsej Sloveniji, na stotine oziroma celo na tisoče. To je res impresivna tevilka in čeprav se zdi komu pretirana, številke pač kažejo tako. Planinska zveza je tako najštevilčnejša prostovoljna organizacija civilne družbe, lahko bi celo rekel, da smo njena največja planinska "družina". Če upoštevam zgornja dejstva, potem me ne skrbi več, da tokratna tema ne bi našla poti do bralca. Naši sogovorniki so namreč povedali toliko zanimivega, da bo napisano vsakemu društvu, ki razmišlja o svojem periodičnem glasilu ali o enkratni izdaji, na primer ob društvenem jubileju, gotovo prišlo prav. To pa je bil tudi naš namen, spodbuditi društva in prostovoljce, da se o tem pogovarjajo in se morda tega kdaj v prihodnje tudi lotijo. V pogovoru smo celo razmišljali o delavnici, kjer bi udeleženci dobili praktične izkušnje (nekaj odobnega je pred leti mladinska komisija že organizirala). Naslednje leto bo petdeseto leto, kar me je oče vpisal v Planinsko društvo Ljubljana-Matica. Dobil sem svojo prvo izkaznico (z imenom Vladko), in ker nisem imel svojega portreta, je oče izrezal črno-belo sliko, kjer me mama drži za ramo, jaz pa škilim tja nekam proti soncu. Za zavihek mi je zataknil še planiko, ki je bila zame svetinja, saj sem dobro vedel, da je roža zaščitena. Živo se spominjam, kako sem se trudil zbirati žige, kar je bilo takrat v navadi, zato mi izleti niso predstavljali nikakršnih težav, prej nasprotno. Ko je v mali eleni knjižici zmanjkalo prostora zanje in ko ga ni bilo niti za znamkice, ki smo jih lepili vsako leto ob plačilu članarine, sem dobil novo, tako z drugo sliko, kjer nisem bil več mulček, pač pa že pravi fant. Za žige pa je spet kmalu zmanjkalo prostora, zato sem jih pritiskal kar v besedilo prve pomoči v gorah, ki je bilo takrat vedno del izkaznice. Potem sem si naredil še dodatno knjižico s praznimi listi, jo vstavil v izkaznico in spet je bil za nekaj časa z žigi mir. Zdaj žigov že dolgo ne zbiram več, še vedno pa vodim svoj planinski dnevnik. Vendar mi je tako kot v mladih letih tudi zdaj članstvo v planinskem društvu nekakšna svetinja, nekaj, čemur se zlepa ne bom odpovedal, saj sem namreč član največje planinske "družine" v Sloveniji. Pridružite se ji tudi vi! Potem zgoraj omenjenih dilem, o čem naj pišemo, niti ne bo več ...
Vladimir Habjan |