NOVICE  

Udeleženci: Marko Prezelj (vodja ekipe), Miha Habjan (pomočnik vodje, načelnik KA PZS),
Luka Stražar (organizacijski vodja izleta), Nejc Pozvek (organizacijski pomočnik), Nejc Marčič, Luka Lindič, Matic Obid, Tadej Krišelj.
Opravičeno odsoten: Luka Krajnc.

Skupina sedmih mladih alpinistov je organizirano začela delovati 19. aprila, ko smo se prvič sestali na PZS. Za dogovarjanje o organizacijskih zadevah smo na ravni PZS potrebovali več časa kot smo sprva predvideli, a smo brez zapletov soglasno sprejeli vsebinski plan dela, ki zdaj dobiva tudi terminske okvire.

Za prvi plezalni izlet smo predvideli plezanje v športno plezalnih smereh na področjih, kjer ne plezamo pogosto. Namen prvega izleta je bilo medsebojno spoznavanje - organizacijskih, plezalskih, socialnih, karakternih in drugih značilnostih posameznika znotraj skupine. Želeli smo obiskati področje v okolici Lecca (Italija), vendar smo morali teden dni pred odhodom spremeniti lokacijo. Prav v okolici Lecca je bila istočasno tudi kolesarska dirka Giro d'Italia, kar je pomenilo zasedbo večine nastanitvenih možnosti in veliko verjetnost oteženega gibanja na tem področju.


Ekipa se na ogled postavi (opravičeno odsoten: Luka Krajnc) - z leve stojijo Matic Obid, Tadej Krišelj, Luka Lindič in Nejc Marčič; čepijo Nejc Pozvek, Miha Habjan (načelnik KA PZS), Marko Prezelj (mentor), Luka Stražar, foto Marko Prezelj

Nadomestna lokacija se je izkazala za ustrezno izbiro, udeleženci pa so se že na prvem skupnem izletu dobro preizkusili tudi v umetnosti prilagajanja in v iskanju zanimivih ciljev.
Potovali smo z najetim kombijem, nastanjeni pa smo bili v družinskem penzionu Elfi v kraju Soll, od koder smo imeli primeren dostop do različnih plezališč.

Namen prvega izleta je bil v celoti dosežen. Med sabo smo se spoznali, vsak pa je lahko preizkusil in z drugimi primerjal svoje trenutne plezalske sposobnosti v treh različnih plezališčih. Moj pomočnik je bil Miha Habjan, ki je celotni ekipi predstavil tudi organizacijsko strukturo in delovanje SMAR. Navdušen odziv udeležencev je spodbuda za nadaljnje delo.
Naslednji izlet bo konec junija v Karnijske Alpe.

Marko Prezelj

AKCIJSKO POROČILO

V štirih plezalnih dneh smo obiskali prav toliko različnih plezališč, ki so poleg izvrstnega ambienta ponudila tudi zelo kakovostno plezanje in spoznavanje z različnimi tipi kamnin. Vsak izmed udeležencev je preplezal okoli 30 smeri, sposobnostim in pripravljenosti primernih, s težiščem težavnosti med 7a in 7b ter posameznimi vzponi do 7c+. Plezali smo skoraj izključno na pogled. Prosti čas smo namenili izdelavi letnega načrta dela ter izbiri primernih kratko- (letošnje leto), srednje- (obdobje dveh let) in dolgoročnih ciljev (obdobje treh in več let).

Z izvedbo in potekom tabora smo bili vsi zelo zadovoljni. Avstrijska Tirolska se je pokazala kot destinacija primerna s plezalskega, nastanitvenega in nazadnje tudi vremenskega vidika. Za spremstvo in nasvete smo hvaležni našemu mentorju Marku Prezlju in načelniku Komisije za alpinizem Mihi Habjanu. Za podporo pa se zahvaljujemo v prvi vrsti Planinski zvezi Slovenije, ki nam je omogočila izvedbo tabora in izdatno podpira delovanje naše ekipe.


Na Tirolskem, foto Marko Prezelj

Kronološki pregled poteka tabora
Petek, 18. 5. 2012
Zbor ob 6. uri v Kranju. Vožnja do Innsbrucka in obisk lokalnega plezališča Höttinger Steinbuch v neposredni bližini mesta. Plezanje zanimivih in zelo specifičnih smeri v konglomeratni kamnini. Ne prav veliko plezališče je ponudilo ravno dovolj možnosti za prvi dan, ko se je poznala utrujenost od naporne vožnje in je plezanje krojilo vroče in soparno vreme. Kljub temu smo opravili z nekaj kvalitetnimi smermi (do 7c NP). Po plezanju ogled plezališča Dscungelbuch v bližini Martinswanda in zvečer nastanitev v Söllu. Po večerji dogovori o nadaljnjem poteku tabora, planih za prihodnost in zgodnje spanje.

Sobota, 19. 5. 2012
Po zajtrku obisk bližnjega plezališča Achleiten, ki se je izkazalo za odlično izbiro. Ponudilo je izvrstne smeri v zelo dobri, nam dobro poznani, apnenčasti skali, s precej netipičnimi strukturami (med njimi tudi poči). Ta dan smo se precej naplezali, večinoma v smereh ocen med 7a in 7b+, poskusili pa smo tudi nekaj težjih. »Avstrijski ocenjevalni standard« se je pokazal za precej visokega - za razliko od nekaterih nam bolj znanih in bližnjih plezališč je tu težko doseči svoj najboljši dosežek v številskem smislu. Po dobri večerji je sledilo druženje na terasi z ogledom finalne tekme nogometne lige prvakov.


Na Tirolskem, foto Marko Prezelj

Nedelja, 20. 5. 2012
Po zgodnjem zajtrku smo obiskali precej oddaljeno plezališče Ewige Jagdgründe v Zillertalu. Dolina slovi po kakovostnih granitnih balvanih, med katerimi so višji opremljeni za klasično športno plezanje. Vetroven in pretežno oblačen dan je minil v znamenju raznovrstnih plezalnih izzivov in užitkov, ki jih ponuja kamnina granit. Prednjačile so stenske strukture v obliki razov, kotov, plošč in skalne strukture v obliki poči in poličk, ki nemalokrat zahtevajo posebno tehniko plezanja, ki nam ni tako domača. Kljub temu smo se dobro znašli in preplezali veliko raznolikih smeri do ocene 7c+ na pogled. Proti koncu dne se je začela poznati utrujenost tridnevne plezalne aktivnosti. Zadnji večer smo natančneje določili koledar za letošnjo sezono in se pogovorili o nekaterih konkretnih ciljih v prihodnjih letih.

Ponedeljek, 21. 5. 2012
Po izselitvi iz apartmajev smo se odpeljali proti St. Jochannu in tam nakupili nekaj plezalnih vodnikov za ta predel Alp. Nadaljevali smo v visokogorsko plezališče Steinplatte. To slovi po svoji visoki in relativno kompaktni apnenčasti steni, ki se razteza v več kilometrov dolgem loku. Prevladujejo težke, večraztežajne športne in alpinistične smeri. Mi smo zaradi utrujenosti izbrali predvsem krajše in lažje. Po dolgem in mestoma zasneženem dostopu smo plezali nekaj ur, nato pa se odpravili v dolino in proti domu. Na izhodišče smo se vrnili okoli 21. ure zvečer.

Nejc Pozvek
------------------------------------------------
Povezana novica:
- Slovenska mladinska alpinistična reprezentanca