NOVICE  

V programu, ki zaznamuje vsako leto tudi občinski praznik Občine Bohinj, ob spomeniku so po sodelovali tudi predsednik Planinskega društva Srednja vas v Bohinju in predstavnik Planinske zveze Slovenije France Benedik, razni recitatorji, operni pevec Janez Lotrič, Policijski orkester, moški pevski zbor Franca Urbanca, lovski rogisti, Godba Gorje in drugi, ter seveda govornik akademik prof. dr. Matjaž Kmecl - veliki ljubitelj planinskega sveta. Ob koncu slovesnosti je bohinjski župan Franc Kramar podelil posebne značke za prehojeno bohinjsko planinsko pot.


Gostje na petkovi proslavi ob 234-letnici prvega vzpona na Triglav s predsednikom države, foto Miro Eržen

Prvopristopniki vklesali svoje začetnice
Prvopristopniki na Triglavu - štirje domačini iz Bohinja, štirje SRČNI MOŽJE - rudarja Luka Korošec, Matevž Kos, lovec Štefan Rožič (najstarejši član skupine, star je bil 39 let) in ranar Lovrenc Willomitzer - so se 26. avgusta 1778 prvi povzpeli na Triglav (prvi dokumentirani zapis o vzponu na Triglav), kar je pomemben pomnik gorskega raziskovanja in osvajanja še neosvojenih vrhov.
24. avgusta so prišli do Velega polja, naslednji dan pod Triglav in 26. avgusta na njegov vrh. Prvi je stopil nanj Luka Korošec, po domače »ta velik Jurgovec«. Na vrhu Očaka so ostali dve uri in s kladivom in dletom, ki so ju tovorili s seboj, v skalo vklesali začetnice barona Žige Zoisa, znanstvenika in naravoslovca Baltazarja Hacqueta, ki je leto poprej poskusil sam neuspešno poskusil priti na vrh, ter začetnice svojih imen, kot dokaz, da so bili res na vrhu. Vrnili so se po isti poti in jo zaznamovali. Čez slabo leto sta bila Willomitzer in Kos spet na Triglavu, z njima pa je bil tudi Baltazar Hacquet, ki je tedaj izmeril njegovo nadmorsko višino.
Prvopristopniki so vse življenje ostali zvesti goram; morda je Očak najbolj prevzel Matevža Kosa, ki je potem še dve desetletji vodil mnoge domačine in tuje goste vodil na vrh Triglava, tudi pesnika, učitelja, novinarja in duhovnika Valentina Vodnika.

Najvišja slovenska gora Triglav je pomembna ne le za Slovence, ampak tudi v evropskem in svetovnem merilu. Mogočni mejnik v alpski verigi s svojo značilno podobo in kulturnozgodovinskim pomenom velja za enega najprepoznavnejših simbolov slovenstva, zato je dobil svoje mesto tudi v državnem grbu.

Triglav kot mejnik v planinskem svetu
S Triglavom je povezana bogata planinska zgodovina, s katero se lahko Slovenija pohvali pred precej številčnejšimi narodi alpskega sveta. Prvič je bil osvojen osem let prej kot Mont Blanc, 22 let pred Velikim Klekom (Grossglocknerjem) in 87 let pred Matterhornom. Šele 79 let po prvem vzponu na Triglav je bila v Angliji ustanovljena prva planinska organizacija na svetu sploh.

7. avgusta 1895 so na vrhu Triglava na pobudo in s finančno pomočjo dovškega župnika, skladatelja in planinskega pisca Jakoba Aljaža (ki je 15. aprila 1895 od občin Dovje in Mojstrana vrh Triglava odkupil za goldinar) postavili stolp - Aljažev stolp, ki naj bi bil zavetišče za planince.

Oglejte si tudi prispevek RTV SLO o petkovi proslavi v Bohinju >>>>

Pripravila Zdenka Mihelič
--------------------------------
Predsednik: Naše gore in Triglav simbolizirajo našo moč
Ribčev Laz, 24. 8. 2012 | sporočilo za javnost

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil osrednje slovesnosti ob prazniku Občine Bohinj v spomin na 234. obletnico prvega vzpona na vrh Triglava. V pozdravnem nagovoru je izpostavil, da je Triglav osrednja podoba slovenskih nacionalnih simbolov, grba in zastave. Pod tem simbolom nastopajo tudi naši športniki, med katerimi je predsednik omenil olimpijsko prvakinjo v judu Urško Žolnir, ki je na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu zmagala s hrabrostjo, znanjem, spretnostjo in domoljubjem, ki ga tako odločno uprizarja silhueta Triglava.

Triglav po besedah predsednika simbolizira tudi našo samobitnost, naš obstanek in naše sposobnosti. Ta simbol bo večno ostal simbol slovenstva, zato je prav, da ga gojimo s spoštovanjem, je poudaril predsednik. Tudi slovensko planinstvo je del naše identitete in naše samobitnosti. Predsednik je ob tem spomnil na zgodnjo osvojitev naših najvišjih vrhov in na velike alpinistične dosežke slovenskih planincev po vsem svetu, ki so iz tega izšli. Vse to je možno samo zato, ker ljudje v Sloveniji čutimo z našimi gorami, jih tako močno spoštujemo in jih imamo tako močno radi, je dodal predsednik.

Predsednik je izrazil željo, da bi se Bohinj čim uspešnejše razvijal, da bi premagal vse trenutne razvojne probleme ter da bi duh planinstva in osvajanja najvišjih dosežkov vodil razvoj tega kraja, pa tudi razvoj celotne Slovenije. Kadarkoli govorimo o posameznih problemih, moramo o njih govoriti z občutkom za dosežke, ki smo jih sposobni. "Skupaj smo in naše gore in naš Triglav simbolizirajo našo moč," je sklenil predsednik Türk.
---------------------------------
Povezana novica:
- Slovesnost ob spomeniku štirim srčnim možem v Bohinju - vabilo