PZS: Janak je slovenski vrh: poročilo z alpinistične odprave Janak 2012

četrtek, 22. november 2012, ob 0. uri, ogledov: 6267

Janak je slovenski vrh: poročilo z alpinistične odprave Janak 2012

Alpinizem \|
Komisija za alpinizem \| Komisija za odprave v tuja gorstva \|

Objavil(a): Zdenka Mihelič
	Janak je - vsaj zaenkrat - slovenski vrh, saj ima le dva, oba slovenska, pristopa in le dve, obe slovenski, smeri na glavni vrh. Glavna cilja letošnje slovenske himalajske odprave Janak 2012 sta bili nova smer v zahodni steni ter nova smer v južni steni Janaka s prvim pristopom na vzhodni vrh Janaka - in kot smo že poročali je bil glavni cilj z novo smerjo v Z steni dosežen, nova smer pa se imenuje Modri dirkač. Več v poročilu Mihe Habjana, vodje odprave.
Člani odprave: Miha Habjan (Akademski AO) - vodja, Igor Kremser (Akademski AO), Matevž Jerman (AO PD Ljubljana-Matica), Nejc Marčič (AO PD Radovljica), Luka Stražar (Akademski AO). V ekipi sta sodelovala še sirdar Padam Tamang in kuhar Phurba Tamang (oba z nepalske agencije Wilderness Experiance). Trajanje odprave: 20. september-11. november 2012. Glavna cilja odprave sta bila nova smer v zahodni steni ter nova smer v južni steni Janaka s prvim pristopom na vzhodni vrh Janaka. Alpinistična odprava Janak 2012: - PREDSTAVITEV - Odprava odšla na pot - Sporočila odprave - PRVO poročilo, OPIS, VRIS NOVE smeri Modri dirkač - Člani alpinistične odprave Janak 2012 DOMA Odpravo je omogočila Planinska zveza Slovenije in njeni komisiji (Komisija za odprave v tuja gorstva, Komisija za alpinizem). Pomagali so nam še: trgovina Promontana d.o.o., trgovina Markacija, Karibu, Panel d.o.o., AJM okna vrata in senčila d.o.o., Visistemi, Ortik, Jure Jerman (ARSO). Janak ali Janak Chuli ali Outlaier je 7090 metrov visoka gora v pogorju Janak Himal na meji med Tibetom in Nepalom v skrajno vzhodnem delu Nepala v bližini osem tisočaka Kangčendzenge. Idejo za vzpon na Janak je dobil Andrej Štremfelj, ko je leta 2000 v živo videl J steno in JZ greben Janaka. Članek o aktualnih himalajskih »problemih« in ciljih Lindsaya Griffina v reviji Alpinist (št. 4) je takrat namenil Janaku dodatno pozornost in zanimanje širšega kroga alpinistov. Leta 2005 sva z Andrejem Štremfljem krenila na odpravo, kjer je bil glavni cilj doseči vrh Janaka po JZ grebenu. Takrat sva opravila poskus v J steni, vrha pa nisva dosegla. Andrej se je že naslednje leto vrnil k Janaku in z Rokom Zalokarjem sta preplezala novo smer po JZ stebru in opravila prvi pristop na vrh Janak. Sijajen dosežek. Idejo za vzpon v Z steni Janaka sem dobil leta 2005, ko sva z Andrejem Š. hodila po moreni ledenika Tsisima na poti do Lasherja 1. Opazila sva Z steno Janaka, njeno strmino in možne linije vzpona. Stena je bila nedotaknjena in taka nas je pričakala tudi letos, kljub temu, da je Janak doživel v teh letih še nekaj neuspešnih poskusov odprav na glavni in vzhodni vrh. Ne japonska in ne romunska odprava pa niso poskusili v zahodni steni. Ker je bil vzhodni vrh Janaka (7041 m) še brez pristopa, smo si za letošnji cilj izbrali tudi omenjeni vrh z vzponom preko J stene. Dostop do baznega tabora na Lhonaku (4700 m) traja sedem dni (toliko je nosaških etap) od Taplejunga, do tam pa vsaj dva dni za vožnjo z letalom (Kathmandu - Biratnagar) in džipom (Biratnagar - Taplejung) s Kathmanduja. Leta 2010 so asfaltirali cesto do Taplejunga (Suketarja), kar je pot z džipom ali avtobusom zmanjšalo s tri na en dan (zdaj prijetne) vožnje. Pot do baznega tabora je potekala gladko, brez resnejših zapletov, le del naše opreme so nosači prinesli z eno dnevno zamudo in nekaj malega hrane so nam po poti pokradli. Že na poti do baze smo začeli z lažjimi aklimatizacijskimi vzponi, drugi in tretji dan baze pa smo se dvignili do 5800m (5900 m). Prve plane za resnejšo aklimatizacijo nam je prekrižalo slabo vreme, ko je tudi v baznem taboru zapadlo do 20 cm snega. Kmalu se je vreme ponovno ustalilo in vseh pet se nas je odpravilo pod Z steno Janaka in pod J (JZ) ostenje obeh Lasherjev (1 In 2). Tam smo postavili ABC, na višini 5500 m. Pot do ABC-ja je bila z Lhonaka naporna, potekala je po robu dveh dolgih moren ledenika Lhonak in Tsisima. Pri nošnji opreme nam je nekajkrat pomagal kuhar Phurba. Po seznanitvi z razmerami v stenah in stanjem ledenikov pod Lasherjema, tudi pod Janakom, sta se Luka in Nejc najprej odločila za ozebnik v Lasherju 1 (Štremfelj in Habjan, 2005), a sta zaradi neprehodnosti čez serake pod steno plan opustila. Po tem poskusu sta se odločila za nepreplezano steno Lasherja 2 (še nima pristopa na vrh). Opravila sta dober, tehnično zahteven in resen poskus, do 6500 m. Žal jima zaradi slabih razmer v steni ni uspelo. Vseeno je bil vzpon dobra priprava na kasnejši vzpon v Z steni Janaka. Miha, Igor in Matevž smo najprej šli na Koto med dvema neimenovanima šest tisočakoma (do 6000 m), nato pa pod skrajni levi del JZ stene Lasherja 1. Igor in Matevž sta naslednje jutro poskusila v JZ steni Lasherja 1 (levi del) z novo smerjo, a sta ju orkanski veter in mraz pregnala s stene. Nasploh so bile J (JZ) in Z stene skope s snegom. Zlasti Z stena Janaka je bila neprimerljiva po količini snega s stanjem leta 2005. Prav tako je presenetilo stanje ledenikov, zlasti pod obema Lasherjema. V ozebnik na Lasher 1 se sploh ni dalo (varno!) vstopiti, prav tako ne v V del stene na Lasher 2. Ledeniki so se posedli, spremenili (na slabše) ali celo mestoma izginili, pojavili pa so se nevarni seraki. Po teh aklimatizacijskih poskusih je na vrsto prišel Janak. Luka in Nejc sta se vrnila v ABC, počivala en dan, se pripravila, se odločila za linijo planiranega vzpona in nato vstopila v Z steno Janaka. Plezala sta cel dan, imela relativno ugodne razmere, proti večeru pa sta v zgornji četrtini stene smer priključila na JZ steber (Štremfelj in Zalokar, 2006). Tam sta bivakirala, naslednji dan pa prišla v orkanskem vetru na vrh Janaka. Nova smer, preko Z stene in šele drugi pristop na vrh Janaka. Verjetno sta iztržila največ, kar se je v danih razmerah dalo. Kljub temu, da smer ni povsem samostojna do vrha Janaka, sta opravila vrhunski vzpon in dokazala, da sta resnično prava alpinista sposobna plezati v težkih himalajskih stenah. Sam vem, da sta želela poskusiti z bolj direktno linijo, a sta bila hkrati toliko pametna, da ju je izkušnja iz Lasherja 2 streznila in postavila na realna tla. Želja je nekaj, realno stanje pa nekaj povsem drugega. Tudi zaradi tega sta pokazala odločnost in veliko mero zrelosti. Še isti dan sta ob 23. uri, po številnih spustih po vrvi, prišla nazaj v ABC. Vzpon ni bil nedolžen, oba sta staknila omrzline (prsti na rokah in predvsem nogah), na srečo nič resnejšega. Miha, Igor in Matevž smo imeli v planu J steno (po smeri poskusa Štremfelj in Habjan, 2005) in vzhodni vrh Janaka. Po opravljeni aklimatizaciji in dveh dneh počitka v bazi so se pri meni pojavile želodčne težave. Ker se stanje ni pravočasno izboljšalo, smo se odločili, da Igor in Matevž sama poskusita. Skupaj s Phurbo sta odšla čez ledenik Broken do vznožja ledenika pod J steno Janaka. Phurba se je zvečer vrnil v bazo, Igor in Matevž sta se zvečer razgledala po okolici in prespala. Naslednje jutro sta se zaradi slabega počutja Matevža odločila, da ne bosta poskusila v steni in se vrnila v bazo. Med tem sta v bazo prišla tudi Luka in Nejc. Po tem je interes za nadaljnje vzpone padel, energije ni bilo več in zato smo se odločili zaključiti s plezalnim delom odprave. Imeli smo sicer še 3 dni časa do prihoda nosačev. Kljub temu, da nam ni šlo vse po plezalnih planih, da posamezni člani odprave nismo izpolnili svoje želje in uresničili zadanih ciljev, smo lahko na koncu s preplezano smerjo v Z steni Janaka zelo zadovoljni. Tudi sam kot vodja odprave sem. Glavni cilj odprave, nova smer v Z steni Janaka, je bil izpolnjen. Za sestop z baze smo se odločili, da z Ghunse krenemo preko prelazov na južno stran pogorja Kangčendzenge in se razgledamo po tamkajšnjih stenah in gorah (vzhodni Jannu, Kangčendzenga, Ratong, Kabruji ...). Ekipa ob odhodu z baze Lhonaka, foto Padam Tamang Vreme nam je v času bivanaja v baznem taboru dobro služilo, saj razen treh dni res slabega vremena na začetku nismo imeli večjih težav. Edini problem sta bila konstanten in nenehen močan veter ter večino časa mraz. Jure Jerman (ARSO) nam je pošiljal dokaj točne vremenske napovedi, ki so nam lajšale odločitve za aktivnosti nad baznim taborom. Nepalska agencija Wilderness Experiance je svoj del organizacije opravila dobro, ne pa z odliko. Sirdar Padam Tamang in zlasti kuhar Phurba Tamang sta nam bila vseskozi v pomoč. Morda velja omeniti še dejstvo, da se je v zadnjih letih Nepal nasploh občutno podražil: storitve agencije, hrana in prenočišča, nosači (!), prevozi ..., praktično vse. Janak je (vsaj zaenkrat) slovenski vrh, saj ima le dva, oba slovenska, pristopa in le dve, obe slovenski, smeri na glavni vrh. Glede na to, da v ta predel Himalaje Slovenci zahajamo konstantno že od leta 1965 naprej, bo morda Janak še kdaj prišel na spisek želja slovenskih alpinistov (čeprav bo treba biti v prihodnje previden zaradi spremenljivih snežno-lednih razmer). Vzhodni Nepal s pogorjem Janak Himal je resnično odmaknjen del Himalaje. Tudi razdalja od baznega tabora do ABC je bila velika, tako da smo se veliko nahodili čez »neskončne« morene in vsi, brez izjeme, smo bili vedno pripravljeni na naslednjo etapo. Fantom vse pohvale za neomajno vztrajnost, pa tudi sicer, saj so bili vedno pripravljeni postoriti vse potrebno za odpravo in za skupno dobro. Škoda, da nam trojki ni šlo po načrtih, a tako pač je. Kljub temu, da je odprava trajala dolgo, smo se imeli odlično, se utrdili v našem prijateljstvu in prepričan sem, da se bomo kmalu spet navezali na vrv, morda tudi na kaki odpravi. Miha Habjan, vodja odprave POMEMBNI VZPONI IN POSKUSI: Luka Stražar in Nejc Marčič 15. 10. 2012 Lasher 2 (6860 m), JZ stena, ocena M5, AI 4+, 650 m, poskus Igor Kremser in Matevž Jerman 17. 10. 2012 Lasher 1 (6930 m), JZ stena, do 60°, 200 m, poskus Luka Stražar, Nejc Marčič 21. in 22. 10. 2012 Janak (7090 m), MODRI DIRKAČ, Z stena, 80°/60°-70° M4, 1100 m prvenstvenih, 1400 m cela stena KRONOLOŠKI PREGLED ODPRAVE: 20. sep: Let Ljubljana - Frankfurt - Doha 21. sep: let Doha - Kathmandu 22. sep: prevzem karga, pakiranje opreme, nakupi. 23. sep: urejanje dovoljenj na ministrstvu in obveznosti na agenciji. 24. sep: dopoldanski let Kathmandu - Biratnagar ter 3 ure vožnje z džipom do Phidima. 25. sep: vožnja s Phidima do Taplejunga. 26. sep: začetek trekinga do baznega tabora, Taplejung - Chirwa. 27. sep: Chirwa - Amjilosa 28. sep: Amjilosa - Gyabla 29. sep: Gyabla - Ghunsa 30. sep: Ghunsa - Kangbachen (4050 m). Prva aklimatizacija, dvignemo se do 4350 m. 1. okt: Kangbachen. Čakamo nosače, aklimatizacija do 4800 m. 2. okt: Kangbachen - Lhonak (4700 m). Postavitev in urejanje baznega tabora. 3. okt: Lhonak. Urejanje baznega tabora. V bazo pridejo še preostali tovori. 4. okt: Vsi opravimo aklimatizacijo na Koti nad bazo, do 5630 m. 5. okt: Vsi gremo na Koto nad bazo, do 5800 m. Luka in Nejc nadaljujeta proti vrhu Tangkongma peaku (6210 m), do višine 5900 m. 6. okt: vsi v bazi, počitek. Nejc rahlo zboli. 7. okt: priprave na naslednjo aklimatizacijo. 8. okt: vseh 5 se skupaj s kuharjem Phurbo (pomaga nositi nekaj opreme) odpravi proti Lasharjema. Miha se zvečer s Phurbo vrne v bazo, pride do 5400 m. Ostali postavijo šotore in prespijo nad ledenikom Tsisima na 5450 m. 9. okt: četverica se vzpne proti predvrhu Tsisima peak (6370 m) do 5900 m. Zaradi nenadnega poslabšanja vremena sestopijo, pustijo opremo v šotoru in se vrnejo v bazo. Ponoči sneži, do 20 cm v bazi. 10. okt: vsi v bazi. Slabo vreme. 11. okt: Luka in Nejc gresta nazaj do šotora, ga prestavita višje na moreno ledenika pod Lasher 2 (ABC). Matevž rahlo zboli. 12. okt: Nejc in Luka ostaneta v ABC (5500 m), ostali v bazi. 13. okt: Luka in Nejc gresta pod Lasher 1 (6930m), a zaradi slabih razmer ne nadaljujeta z vzponom. Dvigneta se do 5800 m. Miha, Igor in Matevž pridejo v ABC, postavijo še en šotor. 14. okt: Luka in Nejc gresta pod zahodno steno Janaka, kjer preučita možnosti vzpona ter raziščeta in označita pot čez ledenik. Miha, Igor in Matevž gredo na sedlo med dvema kotama nasproti Lasherja 1, do 6000 m. Vseh pet prespi v ABC. 15. okt: Luka in Nejc ob 5. uri zjutraj začneta plezati novo smer v JZ steni Lasherja 2 (6860 m). Plezata do 15. ure do višine 6500 m, ko zaradi slabih snežno-lednih razmer prenehata in začneta s spusti po vrvi. V ABC se vrneta ob 21. uri, Miha, Igor in Matevž počivajo v ABC. 16. okt: Luka in Nejc gresta nazaj v bazo. Miha, Igor in Matevž gredo do JZ stene Lasherja 1. Na višini 6200 m prespijo. 17. okt: Igor in Matevž začneta plezati novo smer v JZ steni Lasherja 1. Po 200 m se zaradi orkanskega vetra in hudega mraza odločita za sestop na višini približno 6400 m. Vsi trije sestopijo do ABC in v bazo. Luka in Nejc počivata v bazi. 18. okt: vsi v bazi, počitek ter priprave na nadaljnji vzpon. 19. okt: Luka in Nejc gresta v ABC, ostali trije v bazi. 20. okt: Luka in Nejc sta v ABC, pripravljata se na vzpon v zahodni steni Janaka. Ostali trije v bazi. 21. okt: Luka in Nejc ob 1.30 zjutraj zapustita ABC in gresta proti zahodni steni Janaka. Plezata cel dan, ob 18. uri si uredita bivak. Miha, Igor in Matevž so v bazi. Zaradi slabega počutja Mihe preložijo odhod proti Janaku za en dan. 22. okt: Luka in Nejc ob 8. uri začneta plezati in ob 13.50 dosežeta vrh Janaka v močnem vetru. Po desetih minutah začneta sestopati (spusti po vrvi) in ob 23. uri prideta nazaj v ABC. Miha, Igor in Matevž so v bazi. 23. okt: Matevž in Igor gresta s Phurbo na ledenik pod južno steno Janaka. Luka in Nejc se popoldne vrneta nazaj v bazo. Miha zaradi slabega počutja ostane v bazi. 24. okt: Igor in Matevž se odločita, da ne bosta poskusila v južni steni Janaka in se popoldne vrneta v bazo. Miha gre dopoldne do Pangpeme. 25. okt: vsi v bazi. Sprejme se odločitev, da se s plezalnim delom odprave zaključi. 26. okt: vsi v bazi, urejanje opreme in priprave na odhod z baze. 27. okt: podremo jedilnico, pospravimo šotore ter zapustimo Lhonak. Phurba ostane na Lhonaku in čaka nosače, Padam gre z nami do Ghunse. 28. okt: Ghunsa 29. okt: Ghunsa. Nadaljevanje poti prestavimo za en dan, ker nosači niso pravočasno prišli v Ghunso. 30. okt: preko treh sedl (Sele La, Mirgin La in Sinelapche La) gremo do Tserama. Z nami gresta en nosač in Phurba, glavnina nosačev z opremo pa gre do Taplejunga po poti dostopa do baznega tabora. 31. okt: Miha in Matevž gresta dopoldne do Oktanga, pod južno ostenje Kangčendzenge, ostali trije sestopijo do Tortonga. Zvečer prideta v Tortong tudi Miha in Matevž. 1. nov: Tortong - Yamphudin 2. nov: Yamphudin - Phumphe Danda 3. nov: Phumphe Danda - Simbu 4. nov: Simbu - Taplejung 5. nov: z džipom se peljemo s Taplejunga v Biratnagar 6. nov: opoldne letimo z Biratnagarja v Kathmandu 7. nov: urejamo obveznosti na ministrstvu 8. nov: priprava in pakiranje opreme za kargo 9. nov: dan za počitek 10. nov: opoldne letimo Kathmandu - Doha 11. nov: jutranji let Doha - Frankfurt ter prihod v Ljubljano