NOVICE
četrtek, 27. december 2012, ob 0. uri, ogledov: 4707 INTERVJU – Milena Brešan: PZS nudi kvaliteten članski servis| Planinska kultura | Splošno | | | Planinski vestnik | | | | Objavil(a): Zdenka Mihelič | | Planinski vestnik - Vladimir Habjan: Ob začetku novega leta običajno podaljšujemo članarino ali se na novo včlanjujemo v društva. Planinska zveza Slovenije (PZS) je med najštevilčnejšimi društvenimi organizacijami s preko 58.000 člani. Kaj nam pomeni in kaj prinaša članstvo v tej organizaciji, tudi v luči novega Pravilnika o članstvu posameznikov, ki ga je Upravni odbor PZS sprejel novembra 2012, nam je v pogovoru povedala Mileno Brešan, vodja odbora za članstvo pri PZS. |
PZS
sodi med najštevilčnejše prostovoljne organizacije v državi. Koliko je trenutno
članov? Kako se je gibalo članstvo v zadnjih letih in ali morda veste, katerega
leta je imela PZS največ članov in koliko jih je bilo?
Večje
število članov od PZS imata Zveza društev upokojencev Slovenije in Gasilska
zveza Slovenije. Končno število članov za leto 2012 še ni znano, saj obračun še
ni zaključen, upamo pa, da bo preseženo lansko število (58.389). Planinska
organizacija je bila najbolj številčna 1989 leta, ko smo beležili 114.207
članov, nato pa je članstvo konstantno padalo do leta 2005 (52.509 članov), od
takrat pa ponovno beležimo rast.
Kaj
pomeni biti član PZS? Kakšni so razlogi, da bi se obiskovalec gorskega sveta
vključil v organizacijo?
Če
so bili prvi člani Slovenskega planinskega društva (SPD) entuziasti, ki so
želeli 'ohraniti slovenskim goram slovenske lice', so danes razlogi za članstvo
bolj raznoliki. Verjamem, da je pri velikem številu članov glavni razlog pripadnost
planinski organizaciji. Planinstvo kot način življenja te prej ali slej pripelje
do planinske organizacije (možnost nadgradnje znanja, organiziranega obiska zahtevnejših
vzponov, druženje z enako mislečimi ...), seveda pa niso zanemarljive tudi ugodnosti
članstva (zavarovanja, popusti pri nočitvah v planinskih kočah, članicah UIAA
in avstrijske ÖTK, razni komercialni popusti pri ponudnikih, itd.), ki
predstavljajo brez dvoma močan motiv za vključitev.
Pred leti je bilo precej
zanimanja za včlanjevanje v avstrijsko planinsko organizacijo. Kako je s tem
zdaj? Kaj imajo Avstrijci, česar PZS nima, in obratno? (sprememba 31. 12. 2012)
Avstrijska
planinska organizacija je imela, vsaj po mnenju nekaterih, v določenih segmentih
boljše zavarovanje. Da bi ponudili našim članom primerljive pogoje, je bila
uvedena dodatna kategorija članstva A+.
Primerjava
zavarovanja članov OeAV in članov PZS A+:
- zavarovanje odgovornosti pri A+ velja za ves
svet, pri OeAV pa le za Evropo;
- zavarovanje trekingov in ostalih 'planinskih'
potovanj velja pri nas časovno neomejeno, pri OeAV le za osem tednov;
- pri A+ je jasno določen obseg zavarovanja,
pri zavarovanju OeAV to ni tako podrobno določeno. Ostali elementi (reševanje,
odgovornost, povrnitev stroškov prevoza v domovino) so primerljivi;
- zavarovanje OeAV zajema tudi zdravstveno
asistenco, ki je zavarovanje člana A+ ne krije. Zdravstvena asistenca, ki
izhaja iz zavarovanj OeAV, pa je omejena, krije le neodložljivo nujno potrebno
zdravljenje v tujini, zavarovalna vsota je 10.000 EUR, od tega za ambulantno
zdravljenje največ 2000 EUR. Zavarovanec mora plačati samoprispevek v višini 70
EUR, kriti mora tudi stroške bivanja v bolnišnici, ki jih je dolžan poravnati
na licu mesta;
- alpinistične odprave niso vključeno v nobeno
od obravnavanih zavarovanj.
Pri članskem
zavarovanju PZS je v zadnjih letih dosežen bistven napredek, še dodatne
izboljšave pa načrtujemo po vzpostavitvi popolne in ažurne centralne evidence
članstva konec leta 2013. PZS bo še naprej sledila ciljem še kvalitetnejšega
članskega servisa in se trudila tudi na ta način odgovoriti na raznolike
potrebe vseh starostnih skupin planincev, ki obiskujejo gorski svet (mladi,
starejši planinci, alpinisti, športni plezalci, turni smučarji, kolesarji ...).
V
zadnjih letih PZS beleži dokaj visok porast A članstva. Čemu to pripisujete?
A
in A+ članarina nudita poleg ostalih bonitet tudi bistveno višje zavarovalne
vsote in verjetno je prav to razlog porasta A članstva, saj je A+ članarina prilagojena
željam in potrebam najbolj aktivnih planincev in alpinistov.
Pravilnik
o članstvu posameznikov predvideva več vrst članarine. Jih lahko na kratko
povzamete. Kaj bi svetovali tistim, ki bi se želeli včlaniti, kaj naj izberejo?
Kaj pomeni družinski popust?
V planinski
organizaciji imamo naslednje kategorije članov: A+ - člani z največjim obsegom ugodnosti, A - člani
z večjim obsegom ugodnosti, B - polnoletni član z osnovnim obsegom ugodnosti, B1-
člani, starejši od 65 let, z osnovnim obsegom ugodnosti, S+Š - srednješolci in
člani s statusom študenta, do vključno 26. leta starosti, z osnovnim obsegom
ugodnosti, P+O - predšolski ali osnovnošolski otroci z osnovnim obsegom
ugodnosti in člani OPP - osebe s posebnimi potrebami (osebe, ki ji je delno ali
v celoti odvzeta poslovna sposobnost) z omejenim obsegom ugodnosti.
V
letu 2012 je bila z namenom nuditi posebno ugodnost družinam ponovno uvedena
družinska članarina. Družine lahko uveljavljajo ob sočasnem plačilu članarine
poseben 20 % popust (razen A+, A in B1), člani A+ in A imajo enako vrednost
popusta kot pripada članom B. Pravilnik o članstvu posameznikov določa, da se
za družinske člane štejejo, poleg staršev, še mladi do vključno 26. leta, ki
niso zaposleni ali so brez lastnih dohodkov, ter osebe, ki jim je odvzeta
poslovna sposobnost (OPP) in so člani družine. Za družino se šteje tudi mati
samohranilka ali oče samohranilec z vsaj enim otrokom. Posamezniku, ki se želi
včlaniti, bi svetovala, da se natančno seznani z ugodnosti članstva in izbere
kategorijo primerno njegovi starosti in potrebam. Vrste in ugodnosti članstva
so objavljene na spletni strani PZS in v Obvestilih PZS št. 4/2012, informacije
pa nudijo tudi vsa planinska društva.
UO
PZS je na novembrski seji sprejel Pravilnik o članstvu posameznikov. Kaj so
bili razlogi za sprejem novega pravilnika? Kaj so poglavitne novosti, ki jih
pravilnik prinaša?
Razlog
za sprejem novega pravilnika, ki je nadomestil Pravilnik o izkaznicah in vrstah
članarine, je več: spremembe na področju članstva, ki jih je uvedel nov statut
PZS, centralna evidenca članstva, ki se vodi v informacijskem sistemu imenovanim
Naveza, vedno glasnejše zahteve po spremembi članske izkaznice, itd. Pravilnik
določa obvezno vodenje seznamov članov in njihovih pristopnih izjav ter
posredovanje podatkov na PZS, opredeljuje osebne podatke, ki jih mora posameznik
posredovati ob včlanitvi in ki se vnašajo v Navezo, določa obliko in vsebino
nove planinske izkaznice in za prehodno obdobje največ petih let znamkico, kot
dokazilo o plačilu članarine za tekoče leto. Novo izkaznico prejmejo v letu
2013 A in A + člani (stroške izdaje teh izkaznic krije PZS), v naslednjem pa tudi
B, B1, in S+Š, za mlade planince pa ostajata v veljavi Cici dnevnik in dnevnik
Mladi planinec. Pravilnik je tudi določil novo delitveno razmerje članarine med
PD in PZS v višini 50:50 za članarino B, B1 in S+Š članov, ki bo na podlagi v
javni obravnavi usklajenih meril, uveljavljeno v letu 2013.
PZS
nima evidence vseh svojih članov, ki jo imajo planinska društva, se je pa tega
lotila z informacijskim sistemom Naveza. V kakšnem času predvidevate, da bodo
zbrani podatki o vseh članih? Kaj bo PZS s tem pridobila? Kdaj lahko računamo,
da bomo imeli tudi podatek o članstvu v PD za vse naročnike Planinskega
vestnika?
Za
cilj smo si zadali, da bo centralna evidenca članstva vodena v Navezi, zaključena
do konca leta 2013. Planinska zveza bo tako prvič zbrala podatke vseh svojih
članov, kar ji bo omogočilo boljše prepoznavanje problemov posameznih kategorij
članstva in njihovo predstavitev državnim organom in drugim subjektom,
vzpostavljen bo tudi direkten kontakt s članstvom (član, ki to želi, lahko ob
izpolnitvi pristopne izjave posreduje tudi telefonsko številko in naslov
elektronske pošte). Centralna evidenca članstva bo omogočala ureditev članstva
posameznika v več planinskih društvih, pa tudi lažje pridobivanje ugodnosti za
posamezne kategorije članstva (npr. zavarovanje z asistenco). Ob izpolnitvi
izjave je vsak član navedel tudi ali je naročnik Planinskega vestnika, tako da
bo iz centralne evidence članstva predvidoma do konca leta 2013 razviden tudi
ta podatek.
Vemo,
da se lahko včlanimo v PD. Se lahko včlanimo tudi na sedežu PZS na Dvorakovi 9?
Kaj potrebujemo za včlanitev (dokumenti, slika ...)? Na koliko društvih v
Sloveniji se lahko včlanimo preko spleta?
Člani
društev, ki so pisno pooblastila PZS za posredovanje pri včlanjevanju, se lahko
včlanijo v posamezno planinsko društvo tudi na sedežu PZS (v času uradnih ur), ob
raznih dogodkih, kjer je PZS prisotna s stojnico (sejmi, srečanja, prireditve ...),
od lanskega avgusta pa tudi preko spletne strani PZS, pri čemer pa morajo
obvezno navesti društvo, katerega člani želijo postati. V primeru včlanitve
preko PZS je višina članarine enaka priporočenim zneskom, ki jih za članarino
določi UO PZS, ne glede na to kakšno višino članarine je za svoje člane
določilo posamezno planinsko društvo. Ob včlanitvi je potrebno izpolniti
pristopno izjavo, v kateri se navede tudi osnovne osebne podatke, fotografija
ni potrebna. S PZS je doslej sklenilo dogovor o spletnem včlanjevanju 141
društev.
Pri
kateri zavarovalnici je sklenjeno zavarovanje članov PZS? Lahko prosim
povzamete višine najbolj tipičnih zavarovanj (vrste planinstva in višine gora
po svetu).
Zavarovanje
članov PZS je sklenjeno pri zavarovalnici Wiener Städtische, podružnici v
Ljubljani. Z njo je sklenjena pogodba za nezgodno zavarovanje članov,
zavarovanje stroškov reševanja v tujini, zavarovanje za stroške vrnitve v
domovino in zavarovanje zasebne odgovornosti članov PZS. V zavarovanje je
vključeno tudi zavarovanje odgovornosti PZS in strokovnih kadrov PZS. V
nadaljevanju povzemam vrste zavarovanj in višine zavarovalnega kritja, obširna
obrazložitev zavarovanj je objavljena na spletni strani PZS in v Obvestilih PZS
št. 4/2012.
Osnovno
zavarovalno jamstvo
velja za opravljanje naslednjih planinskih dejavnosti: pohodništvo do 6.000
metrov nadmorske višine, trekinge, gorništvo do 6.000 metrov nadmorske višine
(vključuje lažje plezanje do IV. stopnje po težavnostni lestvici UIAA), alpinizem
ter športno plezanje (tudi ledno) do 5.000 metrov nadmorske višine v naravi ali
na za to ustrezno urejenih plezališčih in umetnih stenah, turno kolesarstvo in
turno smučanje, krpljanje, prostovoljno vodništvo in prireditve in akcije v
organizaciji PZS ter planinskih društev.
Nezgodno
zavarovanje članov
velja za ves svet. Zavarovalne vsote pa se razlikujejo glede na vrsto članstva:
za nezgodno smrt A+ člani 25.000, A člani 15.000, B, B1, S+Š in P+O člani 5.500
EUR; za invalidnost A+ člani 75.000, A člani 50.000, B, B1, S+Š in P+O člani pa
8.500 EUR.
Zavarovanje
stroškov reševanja
velja za člane A, B, B1, S+Š in P+O v tujih gorah Evrope in Turčije, za A+člane
pa za ves svet. Zavarovalno kritje za stroške reševanja znaša za člane A +
člane 15.000 EUR, za A člane 10.000 EUR, za člane B, B1, S+Š in P+O pa 3.000
EUR.
Člani
A+ imajo s plačilom članarine avtomatsko tudi sklenjeno zavarovanje za stroške
reševanja pri zavarovalnici Generali pod nekoliko izboljšanimi pogoji, kot so
bili v preteklem zavarovalnem obdobju. Stroški reševanja ne vključujejo
stroškov reševanja v Sloveniji, ker je reševanje v Sloveniji razen v izjemnih
primerih hude malomarnosti brezplačno. A in A+ člani so dodatno zavarovani za
stroške vrnitve poškodovane osebe v domovino (A 1.000 EUR, A+ pa 2.000 EUR). Kritje
za vse kategorije zajema samo povrnitev stroškov reševanja in ne vključuje
24-urne asistence pri reševanju.
Zavarovalno
kritje zasebne odgovornosti članov velja za člane A+ (150.000 EUR) in za A
člane (120.000 EUR) za ves svet, za člane P in O, B, B1, S in Š (50.000 EUR) pa za gore Evrope
in Turčije. Zavarovanje v okviru članstva PZS pa ne zajema stroškov
bolnišničnega zdravljenja, zato predlagam, da se posamezniki pred odhodom v
tujino preverijo sistem kritja v državi, kamor so namenjeni.
Nam
lahko pojasnite, na kakšen način prijavimo nezgodo in uveljavljamo stroške
reševanja doma ali v tujih gorah.
Po
končanem zdravljenju prijavimo nezgodo PZS (po pošti ali e-pošti) z
izpolnitvijo obrazca Prijava nezgode,
ki je objavljen na spletni strani PZS in v Obvestilih PZS, št. 4/2012. Prijavi
je potrebno priložiti kopije zdravniške dokumentacije o poteku in trajanju
zdravljenja, skupaj z izvidi o morebitnih posledicah, ter podatke o predhodnih
boleznih ali drugih telesnih pomanjkljivostih. Če se je pripetila nezgoda v
tujini P+O, S+Š, B, B1 in A izpolnijo obrazec Prijava stroškov reševanja ali
vrnitve zavarovalnice Wiener Städtische, člani A+ pa izpolnijo obrazec Prijava
škode za plačilo stroškov reševanja/nudenja medicinske pomoči zavarovalnice
Generali. Če se uveljavlja tudi zavarovanje za stroške reševanja v tujih gorah,
je treba ob prijavi predložiti tudi potrdilo o plačilu stroškov reševanja. V primeru prijave škodnega primera iz
naslova odgovornosti, zavarovanec, ki je povzročil škodo tretji osebi, izpolni
obrazec Prijava škodnega primera zavarovanca odgovornosti, oškodovanec
pa Odškodninski zahtevek. Prijaviteljem priporočam, da glede prijave
škodnih primerov najprej kontaktirajo PZS (telefon 01/ 43 45 680, info@pzs.si).
Imate
na PZS pregled v koliko primerih so člani PZS v letu 2012 uveljavljali pravico do
odškodnine in ali je bilo pri tem kaj zapletov?
V
letu 2012 je bilo 17 primerov uveljavljanja zavarovalnega kritja za povrnitev
stroškov reševanja v tujih gorah, odškodninsko odgovornost, odškodnino zaradi
invalidnosti in žal tudi zaradi smrti. En primer izplačila je bil zavrnjen, saj
se nezgoda ni zgodila v času planinskih aktivnosti, v štirih primerih je bila
odškodnina izplačana, ostali postopki pa še niso zaključeni.
Postopke
poskušamo skupaj z zavarovalnico, zavarovalnim zastopnikom in prijavitelji čim
prej zaključiti in ovire reševati sproti. Velja posebej opozoriti, da nezgodno
zavarovanje krije samo primere invalidnosti in smrti, zato za obiskovanje tujih
gora priporočam A ali A+ članarino, ki imata višje zavarovalno kritje za
reševanje, saj stroški reševanja v tujini lahko zaradi zahtevnejšega reševanja
ali večje oddaljenosti kraja nesreče hitro presežejo znesek 3.000 €, ki je
vključen v ostale članarine.
Na
kakšen način PD ali PZS zagotavljata varovanje osebnih podatkov?
Organizacijske
in tehnične postopke ter ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov je Planinska
zveza Slovenije določila v Pravilniku o varstvu osebnih podatkov. Evidenca
članov se obdeluje v informacijskem sistemu Naveza, ki sledi strogim varnostim
standardom in zagotavlja sledljivost podatkov in dela uporabnikov (vsak
uporabnik prejme osebno geslo). Naj omenim, da so bili ukrepi varovanja osebnih
podatkov usklajeni tudi z informacijsko pooblaščenko. Seveda pa je zelo pomembno
tudi ozaveščanje uporabnikov o pomenu in načinu izvajanju varstva osebnih
podatkov pri svojem delu, tu imam v mislih tudi zaščito osebnih podatkov članov
v planinskih društvih.
V
letu 2013 bo izdana nova članska izkaznica za A in A+ člane. Je že znano, kako
bo videti? Zakaj je potrebna zamenjava? Kako to, da ne bo izkaznic tudi za
druge kategorije članstva?
Člani
Odbora za članstvo smo soglasno potrdili všečno novo obliko in vsebino izkaznice,
na kateri ni več fotografije člana, podatki so navedeni tudi v angleškem
jeziku, njena največja prednost pa je, da so podatki berljivi tudi elektronsko.
Elektronsko berljiv zapis podatkov člana bo olajšal delo tako društvom kot tudi
drugim uporabnikom, klasične knjige gostov bo lahko zamenjala elektronska
evidenca gostov in na ta način razbremenila zamudno vpisovanje gostov, s
katerim so bili oskrbniki večjih planinskih postojank zelo obremenjeni. Društvom
v sistem Naveza ob podaljšanju članarine ne bo več potrebno ročno vpisovati
podatkov člana, tudi ponudnikom ugodnosti bo lažje, prav gotovo se bo izkazala
njena uporabnost še na mnogih področjih planinskega udejstvovanja (npr. prijave
na usposabljanja, na razne planinske aktivnosti v društvih, itd.). Zaradi
testiranja novih tehničnih prednosti prejmejo novo izkaznico v letu 2013 le najaktivnejši
člani planinske organizacije A in A+ člani, ki izkaznico tudi najbolj
uporabljajo, so pogosto v tujini, itd.
Bi
opozorili še na kaj?
Članom
in planinskim društvom, ki so se lani aktivno vključili v projekt
vzpostavljanja centralne evidence članstva v Navezi, bi se zahvalila za njihovo
sodelovanje, po začetnih težavah projekt dobro poteka, v evidenco je bilo do
decembra 2012 vnesenih že več kot 45.000 članov. Vsem ljubiteljem planin želim veliko
lepih doživetij in varen korak.
Vladimir Habjan
Vse in še več si boste lahko prebrali v novi številki Planinskega vestnika, januar 2013.
|
 Komentarji
| |
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih