Naše društvo je bilo sicer ustanovljeno leta 1954 z imenom PD Obrtnik, leta 1963 je bilo preimenovano v PD Kozjak, leta 1993 pa dokončno v APD Kozjak - Akademsko planinsko društvo Kozjak. Za svoja že tradicionalna prednovoletna srečanja smo si izbrali idiličen kraj, Meranovo, s prekrasnim pogledom na vinorodna pobočja v bližini Pohorja, na Pohorje samo in na štajersko metropolo. Na naših srečanjih, ki niso omejena zgolj na klepet in obujanje spominov, si vselej ogledamo tudi bogato filmsko in slikovno gradivo - iz preteklosti ali z raznovrstnih akcij, ki jih na tem mestu več ali manj dorečemo za vsako naslednje leto. Vedno se s hvaležnostjo in spoštovanjem spominjamo tudi naših nekdanjih tovarišev, ki so bodisi svoja življenja dali goram, bodisi tistih, ki jih je zlomila bolezen. Kljub letom pa se še vedno oziramo k novim ciljem in izzivom, zavedajoč se, da na žalost telo ne zmore več slediti poletu uma in še vedno njega, izzivajočem elanu, zato naše vsakoletne programe pohodništva in sploh kakršnega koli športnega udejstvovanja v naravi podrejamo svojim psihičnim in fizičnim sposobnostim, zavedajoč se, da je le takšno ravnanje najboljša preventiva pred kakršnokoli gorsko nesrečo.
 Tokrat smo se malo za šalo in malo zbrali na dvanajsti dan v letu 2012 ob 12 uri, 12 minut, 12 sekund in 12 stotink, ter napravili skupinski posnetek, ki zaokroža ta prispevek. Jedro skupine (vsako leto se nas zbere med 30 do 40 članov) tvorimo prekaljeni gorniki (planinci, alpinisti, mladinski in planinski vodniki, alpinistični inštruktorji, gorski reševalci in gorski vodniki). Zvečine tisti, ki smo previharili tudi težka obdobja društva - zlasti gmotno materialna - vse od začetkov dalje. Vedno si zadamo okoli osem ali več skupnih druženj na izletih, tako doma kot v tujini, od pomladanskega srečanja pa do zaključnega na Meranovem. Tako smo v letu 2012 med drugim obiskali Peco, Menino planino, Krofičko, Stol, Ferato v Lavamindu, Mangart, se popeljali na turnokolesarske izlete, organizirali kostanjev piknik itd. Dobro sodelujemo z matičnim planinskih društvom, prav posebno zadovoljstvo predstavlja dejstvo, da nismo pozabljena generacija in da so naši namigi in izkušnje, ki smo jih naših zelo aktivnih časih pridobivali v ostenjih od Grenlandije do Kavkaza, Mt. Kenije, francoskih, švicarskih in avstrijskih Alp ter Balkana, vselej sprejeti z odprtimi rokami in odobravanjem.
Naše planinsko društvo, APD Kozjak Maribor, v vsej svoji dandanašnji zgodovini po številu članstva nikoli ni spadalo med večja društva, a se je s svojimi dejanji neizbrisno zapisalo v tvornost slovenske planinske organizacije v povojnem času njene zgodovine in je s svojimi nekaterimi inovativnimi - samosvojimi pogledi in dejanji, tako na vzgojno izobraževalnem področju, kot tudi izbiri ciljev svojega udejstvovanja, dodalo svoj prispevek v vseobsegajočo in bogato zgodovino slovenske planinske organizacije in tudi širše, kar nam je priznal, takrat še legendarni glavni urednik Planinskega vestnika, pokojni profesor Tine Orel.
Inko Bajde |
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Tokrat smo se malo za šalo in malo zbrali na dvanajsti dan v letu 2012 ob 12 uri, 12 minut, 12 sekund in 12 stotink, ter napravili skupinski posnetek, ki zaokroža ta prispevek. Jedro skupine (vsako leto se nas zbere med 30 do 40 članov) tvorimo prekaljeni gorniki (planinci, alpinisti, mladinski in planinski vodniki, alpinistični inštruktorji, gorski reševalci in gorski vodniki). Zvečine tisti, ki smo previharili tudi težka obdobja društva - zlasti gmotno materialna - vse od začetkov dalje. Vedno si zadamo okoli osem ali več skupnih druženj na izletih, tako doma kot v tujini, od pomladanskega srečanja pa do zaključnega na Meranovem. Tako smo v letu 2012 med drugim obiskali Peco, Menino planino, Krofičko, Stol, Ferato v Lavamindu, Mangart, se popeljali na turnokolesarske izlete, organizirali kostanjev piknik itd. Dobro sodelujemo z matičnim planinskih društvom, prav posebno zadovoljstvo predstavlja dejstvo, da nismo pozabljena generacija in da so naši namigi in izkušnje, ki smo jih naših zelo aktivnih časih pridobivali v ostenjih od Grenlandije do Kavkaza, Mt. Kenije, francoskih, švicarskih in avstrijskih Alp ter Balkana, vselej sprejeti z odprtimi rokami in odobravanjem. 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih