NOVICE
petek, 15. februar 2013, ob 0. uri, ogledov: 3837 Planinski vestnik, februar 2013| Planinska kultura | | | Planinski vestnik | Odbor za založništvo in informiranje | | | | Objavil(a): Zdenka Mihelič | | Prvi del februarske številke Planinskega vestnika je posvečen jubileju planinske organizacije, ki ta mesec praznuje 120 let organiziranega delovanja. V uvodniku sedanji predsednik Bojan Rotovnik razmišlja o planinstvu kot načinu življenja. Predsednik pravi takole: ... | ... »V
tradicijo dolgoletnega dela so vraščeni rezultati vseh generacij
planinskih zanesenjakov, ki so zaradi velike ljubezni do gora in zaradi
spoštovanja sočloveka v bogat mozaik razvoja planinske organizacije
prispevali svoje znanje, izkušnje in ogromno ur prostovoljnega dela ...
Planinstvo ni samo rekreacija, pač pa je prepletanje gibalnih,
naravovarstvenih, kulturnih, turističnih, gospodarskih, raziskovalnih,
zaščitno-reševalnih, humanitarnih in drugih aktivnosti.« (predsednik PZS Bojan Rotovnik)
Peter
Mikša, avtor knjige slovenskega planinstva (PZS, 2011), je v začetnem
prispevku orisal pot, ki jo je prehodila organizacija do današnjih dni.
Sledita dva pogovora z dvema nekdanjima predsednika PZS, Tomažem
Banovcem in Andrejem Brvarjem, ob koncu teme meseca pa Franci Ekar obuja
spomine na svoja dva mandata. Temo meseca lepo dopolnjujeta še dva
članka, o planinskih izkaznicah in prevod besedila Draga Pavliča o
njegovi veliki ljubezni do slovenskih gora.
V nadaljevanju
objavljamo pogovor z alpinistom in gorskim reševalcem Klavdijem
Mlekužem, Olga Kolenc pa se spominja svoje mladosti na Vojkarski
planoti.
V rubriki Z nami na pot bomo spoznali Spodnjo Savinjsko dolino in turne smuke nad dolinama Poden in Medvedji dol v Avstriji.
Miha
Habjan in Luka Stražar opisujeta uspehe lanske odprave na Janak, Miha
Demšar pa se spominja ture na Triglav pred 50 leti, kjer sta se spoznala
bodoča zakonca. V nadaljevanju spoznavamo bližnje gore v soseščini,
Cuel Sclaf v Zahodnih Julijcih in težavno dolomitsko Crodo dei
Toni/Zwölferkofel. V zadnjem delu revije je še vrsta člankov različnih
tem od alpinizma, planinske organizacije, komentarja do varstva narave.
Naj vas opozorimo, da je jubilejna številka tokrat za 8 strani debelejša!
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku.
 Kazalo PV, februar 2013 (918,25 KB)
Uredništvo Planinskega vestnika
--------------------------------------------
Planinski vestnik, februar 2013, lahko kupite tudi v Spletni trgovini PZS.
Vsebina - Članki
120-letnica
SPD/PZS 4
"Na noge, rojaki in prijatelji mile domovine naše!" Kratek pregled
zgodovine SPD/PZS. Peter Mikša
Način doživljanja gora je danes drugačen. Pogovor z nekdanjim predsednikom PZS
Tomažem Banovcem. Vladimir Habjan
Gore Slovence združujejo. Pogovor z nekdanjim predsednikom PZS Andrejem
Brvarjem. Vladimir Habjan
Mozaik naprednega in modernega popotništva. Spomini na mandat 2001-2010. Franci
Ekar
ZGODOVINA PLANINSTVA 17
Planinske izkaznice nekoč. Legitimacija vsakega člana planinske organizacije.
Sandro Pečenko
IZ STARIH ZAPISKOV 20
Velika ljubezen do slovenskih gora. Božič 1912 na Veliki planini. Drago Paulić
INTERVJU 24
O alpinizmu in še čem. Pogovor s Klavdijem Mlekužem. Pogovarjal se je Žarko
Rovšček
VOJSKARSKA PLANOTA 28
Vojskarske zaraščene steze. Izhodišče, ki nas zaznamuje. Olga Kolenc
Z
NAMI NA POT 32
Zakladi doline zelenega zlata. Spodnja Savinjska dolina. Janja Lipužič
Opisi tur 37
Mrzlica in Golava. Janja Lipužič
Krvavica in Črni vrh. Janja Lipužič
Gora Oljka. Janja Lipužič
Tolsti vrh na Dobrovljah. Janja Lipužič
Z
NAMI NA POT 45
Najlepši dolini avstrijskih Karavank. Turni smuki v Podnu in Medvedjem
dolu/Rutah. Mojca Stritar
Opisi tur 41
Sedlo Žleb. Mojca Stritar
Svačica. Mojca Stritar
Kozjak ali Ovčji vrh/Kosiak/Geißberg. Mojca Stritar
Stol/Hochstuhl. Mojca Stritar
ODPRAVA
V HIMALAJO 50
Nedokončana zgodba. Slovenska odprava na Janak 2012. Miha Habjan
ZABAVNA ZGODBA 54
Gore so nepredvidljive bolj, kot si mislimo. Na Triglav pred 50 leti. Miha
Demšar
DOLOMITI 56
Manj znani dolomitski velikan. Croda dei Toni/Zwölferkofel, 3094 m. Hinko Rejec
ZAHODNI JULIJCI 59
"Slovenski vrh" nad Reklanico. Cuel Sclaf. Danilo Štor
PLANINSKA ORGANIZACIJA 64
Dva nova podpredsednika. Skupščina Planinske zveze Slovenije. Zdenka Mihelič
Slavila ekipa Nepredvidljivi. Državno tekmovanje Mladina in gore za
osnovnošolce. Zdenka Mihelič in Marija Završnik
OBLETNICE 66
Most med planinci Posočja, Benečije in Furlanije. Dvajset let Planinske družine
Benečije. Zdravko Likar
ALPINIZEM 68
Mladi prevzeli glavno vlogo alpinistične aktivnosti. Najuspešnejši v alpinizmu
in športnem plezanju v letu 2012. Tina Leskošek
ČAS ZA RAZMISLEK 62
Z roko v roki - ali s figo v žepu? Mateja Pate
PLEZANJE MED ŠVICO IN ITALIJO
SMAR v akciji. Piz Badile. Plezalni teden Slovenske mladinske alpinistične
reprezentance. Nejc Pozvek
VARSTVO NARAVE 73
Življenje pod kamni. Žuželke vrbnice. Dušan Klenovšek
NOVICE IZ VERTIKALE 74
NOVICE IZ TUJINE 75
LITERATURA 77
PLANINSKA ORGANIZACIJA 78
TNP 79
V SPOMIN 79
Uvodnik
Planinstvo kot način življenja
Slovenci smo bili v
zgodovini vedno tesno povezani z gorami, saj imamo to srečo, da lahko kot
alpski narod živimo v naročju gorskega sveta. Zato je po svoje logično, da z
gorami povezujemo tudi nacionalno zavest, saj je Triglav kot naša najvišja gora
hkrati simbol slovenstva in slovenske samostojne države. Vrh Triglava je župnik
Jakob Aljaž postavil stolp, ki je preživel vse vremenske in vojne ujme, tako da
je še danes eden izmed najpomembnejših in visoko prepoznavnih identitet
Slovenije. Poleg Triglava, ki je naš državni simbol, imamo po Sloveniji množico
krajevnih "Triglavov", ki imajo še posebno velik pomen med prebivalci
v njihovem vznožju, hkrati pa odlično dopolnjujejo hotenja slovenskega
planinstva. Naj jih naštejem le nekaj: Boč, Kum, Gorjanci, Snežnik, Nanos,
Šmarna gora, Peca ...
Ena izmed številnih pozitivnih posledic velike
navezanosti na gorski svet je, da je planinstvo v različnih izraznih oblikah
ena izmed najbolj razširjenih prostočasnih dejavnosti Slovencev. Po raziskavah
javnega mnenja se več kot 300.000 državljanov Slovenije ukvarja s planinstvom,
kar ga uvršča v sam vrh športnih dejavnosti. Planinstvo pa ni samo rekreacija,
ampak je prepletanje gibalnih, naravovarstvenih, kulturnih, turističnih,
gospodarskih, raziskovalnih, zaščitno-reševalnih, humanitarnih in drugih
aktivnosti. Poleg tega se lahko s planinstvom ukvarjamo tako v gorah kot v
dolini, v vseh letnih časih in vseh starostnih skupinah. Če k temu dodamo skozi
leta izoblikovane visoke etične norme, ki smo jih zapisali v Častnem kodeksu
slovenskih planincev, lahko ugotovimo, da je za marsikoga planinstvo tudi način
življenja.
K razširjenosti planinstva je največ pripomogla prav
slovenska planinska organizacija, ki letos praznuje visok, 120. jubilej
organiziranega delovanja. V tradicijo dolgoletnega dela so vraščeni rezultati
vseh generacij planinskih zanesenjakov, ki so zaradi velike ljubezni do gora in
zaradi spoštovanja sočloveka v bogat mozaik razvoja planinske organizacije
prispevali svoje znanje, izkušnje in ogromno ur prostovoljnega dela. Ja, ravno
prostovoljstvo je tista odlika planinske organizacije, ki ima daleč največje
zasluge, da delujemo že v četrtem družbenem sistemu, pa smo še vedno med
največjimi in vsebinsko najbogatejšimi nevladnimi organizacijami v Sloveniji.
Slovensko planinstvo je bilo ves čas v koraku s časom,
vpeti smo v sosedsko alpsko in mednarodno planinsko okolje. Vrednote
slovenskega planinstva so s Slovenci v zamejstvu in v tujini prisotne po celem
svetu. Domoljubnost, ki je zaznamovala začetke delovanja, danes izraža tudi
skrb za našo dediščino v Slovenskem planinskem muzeju.
Nikakor pa ne smemo zaspati na teh lovorikah, ampak
morajo biti vsi pretekli uspehi še dodatna vzpodbuda za še aktivnejše sedanje
delo. Skrb za varnost v gorah in za ohranitev gora zanamcev ostajata naši
ključni nalogi. Planinstvo pa že dolgo ni več edina prostočasna dejavnost, ki
se dogaja v gorskem svetu. Tudi državi je potrebno vedno znova in znova
dokazovati, da so nameni planinske organizacije izrazito družbeno koristni in
da imamo za to pravico pričakovati ugodnejši položaj v primerjavi s tistimi,
katerih glavno vodilo je dobiček. V prihodnje se bomo morali za ohranjanje in
izboljšanje svojega statusa še bolj opreti na svoje prednosti, kot so
prostovoljnost delovanja, bogata tradicija, velika prepoznavnost in celovitost
delovanja. Skupaj nam bo zagotovo uspelo!
Bojan Rotovnik, predsednik PZS
|
 Komentarji
| |
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Kazalo PV, februar 2013
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih